Foto: Danilo Škofič, 1960. Fotografija je posneta pri kavarni Evropa v Ljubljani na levi in stavbo Slovenijašporta na desni. Vzeto iz http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Prvomajski_sprevod_v_Ljubljani_1960_%2814%29.jpg
Po namigu muzejskega kustosa Janeza Polajnarja iz Ljubljanskega mestnega muzeja smo po znanem avtorjem fotografije Danilom Škofičem našli prispevek v Večeru objavljenem 2. maja 1960 o paradi na praznik dela, kjer je omenjeno, da je bil aluminijasti pajek znak tekstilne industrije.
http://www.podstresje.si/default.asp?kaj=1&id=271098
1. maj 1960, Ljubljana: Prvomajski sprevod v Ljubljani -Že sinoči, dan pred praznikom, je bilo mesto v prazničnem razpoloženju. Iz vseh krajev naše republike so prišli v Ljubljano udeleženci prvomajskega sprevoda – okoli deset tisoč delavcev, kmetovalcev, mladincev. Pomembnejše zgradbe v mestu, kulturne spomenike in spomenike padlih borcev ter grobnico narodnih herojev so razsvetljevali reflektorji. Nedeljsko jutro je bilo oblačno, a velike svečanosti – prvomajskega sprevoda – ne bi mogel zmotiti niti dež. Že dve uri pred napovedanim pričetkom povorke so se začeli zbirati na ulicah ljudje. Skozi vse mesto – od Prešernove ceste in poTitovi – so se na pločnikih strnili v več kot petdesettisočglavo množico: delavci in uslužbenci, mladinci, študenti, pionirji z zastavicami in cvetjem, pripadniki JLA. Vsi so nestrpno čakali devete ure. Prav tako kot ulice, določene za povorko, so bila z gledalci natrpana tudi vsa okna in balkoni nad njimi. Točno ob deveti uri dopoldne je zadonelo z ljubljanskega gradu 50 topovskih strelov, zapele so fanfare na Ajdovščini in naznanile pričetek slovesnosti. Petnajst rumenih letal je preletelo mesto, množica na pločnikih in obeh tribunah, kjer se je zbralo nad dva tisoč predstavnikov oblasti, političnih in družbenih organizacij ter delovnih kolektivov je vzvalovila. Začetek prvomajskega sprevoda je bil veličasten: kovinar v modrem z deset metrov dolgo zastavo, 240 fizkulturnikov JLA s prvomajskimi zastavami, 1000 pionirjev s cvetjem, državni in republiški grb, srp inkladivo, slike predsednika Tita, Marxa, Engelsa in Lenina. Nato spet pripadniki JLA z 200 partijskimi, jugoslovanskimi in slovenskimi zastavami. Pionirji na pločnikih mahajo z zastavicami, množica valovi, televizijske kamere brnijo, fotoreporteri so neutrudni. V gospodarskem delu prvomajskega sprevoda se je za 600 prapori sindikalnih organizacij iz vse Slovenije predstavila energetika: 150 članov delovnih kolektivov elektropodjetij v delovnih oblekah z orodjem za vzdrževanje in montažo, 196 rudarjev iz vseh slovenskih rudnikov s čeladami, vrtalnimi in odkopnimi kladivi, z aparati za reševanje v jami. Metalurgijo in kemično industrijo so predstavljali grafikoni in fotografije novih objektov na Ravnah, Štorah in na Javorniku, pa 120 železarjev v delovnih oblekah. Gledalcem so se predstavile: Tovarna aluminija Kidričevo, IMPOL iz Slovenske Bistrice, mežiška topilnica, celjska cinkarna, ruška tovarna dušika, Tovarna organskih topil iz Celja. Potem je prišla na vrsto kovinska industrija, Tomos na primer: delavci in delavke na motorjih SG, različno obarvanih Colibrijih, skuterjih; izvenkrmni motorji za čolne, servisni avtomobili. Nato vozila Kombi, ki jih proizvaja IMViz Novega Mesta, pa šasija s prvo fazo tehnološkega procesa ljubljanske Avtomontaže. In spet zanimivost: maketa tovorne ladje Splošne plovbe iz Pirana, ki bo letos izdelala 14 ladij z nosilnostjo 127.000 ton. Za 12 metrov dolgo maketo je korakalo 40 mladih slušateljev pomorske šole v uniformah. Po krajšem premoru podoba težke industrije: Litostroj z ladijskim vijakom in vrsto pettonskih viličarjev, Indos z 2.5 tonskimi viličarji, mariborska Metalna, ki bo letos dvignila proizvodnjo na 6000 ton. In še Tovarna Emajlirane posode iz Celja s svojimi najnovejšimi proizvodi, TOPS s pisalnimi in razmnoževalnimi stroji. Potem revija gradbeništva: 200 gradbenih delavcev v belih, modrih in rjavih delovnih oblekah; gradbeni stroji, bagri, skreperji, izdelki iz salonita, montažne hišice, toplovodne in sanitarne naprave, žerjavi. Elektroindustrija, avtomatizacija: na kamionu je predstavila kranjska Iskra veliko maketo telefonskega aparata, ki ponazarja proizvodnjo tovarne: 300 tisoč telefonov, 1,450.000 električnih števcev… Nato 48 deklet v rumenem s tranzistorji Telekomunikacij, ki prenašajo prvomajski sprevod radia Ljubljane. In spet 48 deklet, ki nosijo v rokah merilneinstrumente, elektronske aparate itd. Nato dva kamiona s televizijsko snemalno aparaturo, 130 poštarjev s prvomajskimi zastavami. Aluminjast pajek v mreži: znak tekstilne industrije, za njim 160 študentov tekstilnih šol iz Kranja in Maribora v modrih, belih in rdečih oblekah. Nato velika revijatekstilnih podjetij ljubljanskega, celjskega in mariborskega bazena… 440 delavk in delavcev tekstilnih tovarn v novih vzorcih in krojih. Kranjska Sava je predstavila industrijo gume – proizvodnjo pnevmatik, potapljaških oblek, transportnih trakov. Za njimi kmetijstvo – včeraj in jutri, razvoj in napredek. Traktorji, plugi, brane, kultivatorji, kombajni, kosilnice in še in še. Nato pa: družbena dejavnost, vzgoja osnovnošolskih otrok in skrb zanje, telesnovzgojne in športne organizacije, Ljudska tehnika, Rdeči križ itd. Dolga, bogata in živahna je bila letošnja povorka. Iz zvočnikov so ves dan odmevale koračnice, na ulicah so plapolale zastave. (avtor fotografije: Danilo Škofič)
V razglednicah Ljubljane zasledila Urša Jurman prvomajski sprevod v Ljubljani iz leta kasneje (1961). Pajka so prevzele delavke MTT Maribor na Tamovem tovornajku. (foto: Danilo Škofic)
S'pajkanje 
