Archive for the ‘Uncategorized’ Category

12. pajek, Tekačevo (Rog. Slatina)

08/04/2009

3a

Pajek, brez ene noge, stisnjen med balkone in opaž. Horror vacui.

11. pajek, Podlipa (Vrhnika)

08/04/2009

podlipa1

Običajen primerek na mreži in s tipalkami. V kraju, kamor redno zahajamo že več kot trideset let, smo ga opazili šele sedaj, ko je Društvo za domače raziskave razpisalo lov na fasadne pajke!?

podlipa-1

Več o pajku nam je povedala lastnica, ki okreva v domu za ostarele: naredil ga je njen bratranec v zahvalo zato, ker je sedem mesecev čuvala njegovega sina. Pajek ohranja spomin nanj že prek štirideset let.

10. pajek, Jezero (Podpeč)

08/04/2009

jezero_83_crop1

Tale lepotec je iz Podpeči. Na starejši hiši je pritrjen v veži pred vhodom. Lastnica pajka je gospa, ki je pajka dobila kot darilo. Izdelan je bil bojda v Šmarju pri Jelšah. Za srečo ji ga je podaril njen pokojni sin, zato ji je drag spomin. Po besedah gospe ji ni prinesel sreče, saj sta nesrečno umrla tako njen mož kot njen sin.

9. pajek, obvoznica Rogaška Slatina (Rog. Slatina)

06/04/2009

slatna-obvoznica_crop

Lastnik pravi da je pajka naredil sosed pred 30imi leti ko so delali fasado. Pajki so za srečo ne? Njemu ga je naredil spodnji sosed cez obvoznico. Ko so delali fasado so šlampasto izdelali fasado in kjer je ostala luknja so čez dali pajka. Je ogromen okoli 120 cm premera in pravi da vecjiga ni videl v okolici. Je ploščat brez reliefa bolj hrošč s tremi pari nog.

8. pajek, Rogaška Slatina (Rog. Slatina)

06/04/2009

slatna-partizanska_crop

Oblike stenskih pajkov ne sledijo naravnim značilnostim pajkovcev.

7. pajek, Ižanska cesta (Črna Vas)

06/04/2009

izanska-281_crop

Fasadni drsalec je z Ižanske ceste na glavnem pročelju med okni, edini primerek viden na Ižanki. Razpon nog je gotovo 1,2m. Lepo si ogleduje lastno senco.

6. pajek, Irje (Rog. Slatina)

06/04/2009

irje5_crop

Šolski izdelek.V 7.  razredu osnovne šole v Rogaški Slatini se izdelujejo stenski pajki pri tehničnem pouku. Lokacija: pritličje ob glavnem vhodu. Pajek je komaj kaj večji od tablice z naslovom.

5. pajek, Zg. Negonje (Rog. Slatina)

06/04/2009

zg_negonje_bozicek1
V kombinaciji z božičkom. Je to pajek, klop al’ ščurek? V bližnji okolici so tudi nepogrešljivi vrtni palčki, satelitski krožnik, antena in sušeče se pregrinjalo s tigrovo glavo. V tem okolju se očitno pajek počuti dobro.

4. pajek, Bled (Bled)

06/04/2009

zasip_na-gmajni_crop

Tale izdelek je še eden redkih ohranjenih na zunanji fasadi na blejskem in bohinjskem. Nekoč jih je bilo več. Visi nad okrepčevalnico Na gmajni. Izdelan je bil po naročilu v kovaški delavnici v Lipnici.

3. pajek, Dobrova (Dobrova)

05/04/2009

3dobrova-1

Tega pajka je davnega leta 1969 izdelal lastnik hiše skupaj s svojimi sodelavci v mehanični delavnici tovarne Kolinska. Vsak je od šefa nažical nekaj materiala, delo pa so si razdelili. Naš sogovornik je, recimo, z bor mašino uvijal žico za noge.  Tako je nastalo pet pajkov na mreži. Ta je nekoč služil tudi kot svetilka, vendar je zdaj le še za okras. Na novo hišo so ga prenesli s stare, hranijo pa tudi soroden izdelek – pločevinastega raka.

dscn01671

2. pajek, Krtince (Šmarje pri Jelšah)

03/04/2009

krtince_crop3

Fasadni pajek v svojem naravnem okolju. Počiva pod nadstreškom dvokapne dvonadstropne hiše z belo fasado, z lepo ograjenimi balkoni v vsakem nadstropju. V pritličnem delu pa je garaža. Tipske hiše, ki so nastale v 70. ali v 80. letih prejšnjega stoletja so najpogosteje opremljene s stenskimi pajki. Saj je moda hiš v tistem času, vzporedna z izdelavo stenskih pajkov.

krtince_crop12

1. pajek, Vič (Ljubljana)

03/04/2009

dscn0167

 

Pajka smo dobili od sosede Ličnove iz bloka na Merčnikovi ulici v Ljubljani. Podaril ga ji je v sedemdesetih prejšnjega stoletja njen nečak iz Kočevja, ki je delal v neki firmi, kjer je imel opravka z obdelavo železa in je pajka naredil iz hobija. Obešen je bil v veži stanovanja. Ker ga je bilo škoda vreči v kosovni odpad ga je dobil od gospe Ličnove v dar moj oče, ki vedno nekaj brklja in popravlja, nič ne vrže stran, ker vedno kaj prav pride. Tako se je pajek znašel pri nas. Služil je kot lovilec prahu kakšnih 5 let v naši kurilnici. Oče ga je obesil na cevi za centralno, kjer je visel ves prašen in prepreden s sajastimi pajčevinami. V začetku ga nisem imel za mar, potem pa je postajal vedno bolj zanimiv z vso to sajasto navlako na sebi.  Vsak dan sem ga videval, ko sem kuril in sem se zacel sprasevati zakaj bi kdo sploh to imel na zidu. Pozoren sem postajal in ugotovil, da  jih imajo po vaseh obešene po fasadah. Še bolj čudno. No pajek, ki je neke vrste pol ščurek in pol pajek se je preselil v našo delavnico, kjer je ravno tako visel z zakrivljenimi nogami čez centralne cevi, kakšne 2 leti. Slušal sem najti kakšno literaturo, ki bi se ukvarjala s tem stenskim okrasjem pa nič. Pajkov je bilo po fasadah vedno manj, novih fasad je bilo vedno več. Na povabilo umetniškega vodje iz Galerije Škuc, da povabi naše Društvo za domače raziskave na Crazy Curators bienale v Bratislavo. Smo po se iskanju teme odločili da predstavimo fenomen stenskega pajka. V razstavnem zabojniku v Bratislavi smo mu zgradili avtentično okolje, steno s belo fasado. Tako je stenski pajek postal umetniško delo. Vrnili so nam ga zavitega v mehurčke, da se ne bi poškodoval med trasportom. Čudna so pota stenskega pajka.

mehurcki

Prispevajte pajke in njihove zgodbe!

01/04/2009

Kaj je to?
Plehnat je, gladek, črnočrn, ima dolge zvite noge in vam visi nad glavo z zidu?
Odgovor: Okrasni pajek, ki ste ga morda naredili v osnovni šoli pri tehničnem pouku, ali pa vam ga je prinesel sorodnik, da bi popestril fasado vaše hiše. Tam visi, morda nihče ne ve zakaj, in lahko se mu le čudite.
Zdi se, da so nekatere reči samoumevne, pa niso. Zakaj visijo kovinski pajki po slovenskih fasadah in zidovih? Kakšni so, čemu služijo in ali imajo kakšen globji pomen?
Društvu za domače raziskave pomagajte razširiti in poglobiti raziskavo.

Vaše prispevke nam pošljite po elektronski pošti ali pa prepustite delo poštarjem.

> Oglejte si izvornega pajka!

> Dokumentarec Domači pajek, ki ga je RTV SLO z režiserjem Amirjem Muratovičem na čelu posnela v sodelovanju  z Društvom za domače raziskave v letu 2009, dolžina 28 min