113. pajek, Ulica prvoborcev (Ljubljana)

Zapleten roditeljski odnos? Kdo bo koga? Veliki malega ali nemara mali velikega? Drama na spiralni mreži? Morda pa le pravljica za lahko noč …

112. pajek, Klanec pri Kozini (Kozina)

Hiša pajka v naši naslovni pasici iz Klanca pri Kozini soseda od Marka Breclja.

posiljam ti sosedovega pajka iz fasade.
Ce te zanima se kaka fotka, povej.

Tisti nas prijatelj profestor na tehnicni fakulteti v Ljubljani se klice
Ivan Polajnar, drustvo za varilno tehniko (zveza drustev).

Arijana

111. pajek, Srednja Kanomlja (Spodnja Idrija)

Mimobežni pajek v dolini Kanomljice pri Idriji.

110. pajek, Poljane (Rečica ob Savinji)

Paintball Borseka ima tudi pajka na fasadi starega kot hiša vsaj 23 let. Od kod je prišel? To je bilo istočasno z zidavo hiše.

109. pajek, Mozirje

Mozirje blok, pajek med pripadajočimi opaži in cvetličnimi lončki.

108. pajek, Making Tealight Spider

mali stenski pajek

novo na internetu!

http://www.instructables.com/id/Making-a-tealight-spider/

ta je sicer brez spajkanja… 😉

LF

107. pajek, izvir Hublja (Ajdovščina)

Na izviru reke Hubelj pri Ajdovščini najdemo lepotca z mrežo v copatkih. Detajl:

106. pajki, Celje

Na oddajo Brincljevo popoldne na Radiu Veseljak nas je poklical Marjan Rošer in nam ponudil, da naredi pajka tudi za Društvo za domače raziskave. Z besedami: ” Če si ga pa res tak želite vam pa naredim enga.” Obiskali smo ga pri njemu doma v Celju, kjer nam je razkazal delavnico, kjer je poleg drugega izdeloval tudi pajke. Po njegovih besedah se  prvega pajka spomni že kot otrok, njegov oče logar v Vitanjah je bil bolj premožen mož in ko so zgradili novo hišo takšno bavarskega tipa,  leta 1952  so imeli pajka že na fasadi.

Starinski spajkalnik in šopek pajkovih nog

Marijan: ”Na vsako novo hišo so dajali pajke, podobno kot če imaš na hiši lastovke. Kajti tam, kjer so lastovke ne potrebuješ strelovoda, to so ga učili tudi na poklicni šoli, ko se je učil za kleparja in krovca. Za pajke se je pa vedno govorilo, da srečo prinaša. A potem se je naredilo, da vsakdo, ki je naredil novo fasado na hiši je hotel imeti pajka. Je bil nek prestiž, če si ga mel na fasadi. Pa so govorili naredi takega in onakega velikega, lepega. Meni so pajki srečo prinesli in denar, pomočniki so se zmenili in rekli naj jih naredim tam gori v Mariboru je kake 3 do 4 leta sem pajke tako za zraven delal v Kovinarskem šolskem centru na praksi leta 1963.  Takrat sem jih naredil več kot 100, za cigarete sem mel.  Čim si našel kak konec pločevine, takrat bakra ni bilo je bil bolj cink zelo mehka pločevina in sem iz tega delal. Profesor je pokazal kako se dela z kovino in imel je tud enega pajka napravljenega.  Jaz sem ga ročno izklepal ven, eni so delali ravne, drugi iz osmice, spajkali – lotali, pa mogoče žarnico not, da se je ponoči svetlo. Delal se jih je pa z 6, 8, 12 nogami, različno.  Kasneje so bili moderni taki z križem ven izrezanim da se je vidlo ponoč. Zdaj pa tega ni več veliko, zdaj so petelini pa konji moderni.  Ko je bila še tovarna posode tu v Celju so jih kar iz zajemalk ven delali ena večja druga manjša pa je trup. Včasih so delal mreže celo iz palic za avtogeno varjenje, samo s tem je bilo dela.

Pajke sem pa delal po knjigi. Je več vrst. Ni pa noben problem narest. Tudi nočne lučke sem delal, če ga daš u kot , tako veliko senco vrže.

Jaz imam dva en je ta, ki se vsem dopade in je iz rostfreia, ampak men je mal čudn.

Drugi je na fasadi na ulico.

Jaz pajka ne morem ubit, ga raj ke preč na drug konc dam al ga pa pustim po svoje. Delal sem po starih stavbah pa me to nikoli motilo, nikol nisem pobijal, naj ima svojo pot. Baje srečo prinaša, jaz vedno pogledam v katero smer gre. Meni je en najlepših posnetkov od hrvaškega reporterja Ledererja, ki ga je naredil dan preden so ga ubili, baje naročeno, v času vojne na Hrvaškem in sicer posnetek se imenuje Praskozorje in kaže tudi pajčevino pa rosa not pa obsijano z zoro.

105. pajki, 1. Osnovna šola Rogaška Slatina

Srečko Drozg učitelj tehničnega pouka v 1. Osnovni šoli Rogaška Slatina je uvedel izdelovanje pajkov pri tehničnem pouku v 80′ letih. Po besedah učitelja so jih izdelovali v sedmem razredu. Učenci so jih vseh skupaj  izdelali po 150 na leto,  cca. 14 let.   Pri tehnčni nalogi obdelava kovine je pajek zahteval mnogo tehničnih delovnih operacij: kovičenje, vrtanje, klepanje, piljenje in podobno. Mnogi so si večjega izdelali tudi doma in nekatere so poslali učenci v šolo in so razstavljeni. Ideja je da si učenci izdelke nesejo domov.

Po 14 letih, ko so delali pajke je ravnateljica poklicala učitelja in rekla: ” Srečko dajte začnite delati kaj drugega, da ne bomo večno te pajke delali. Stvar je bila taka izdelki so morali po programu biti iz železa, posvetoval se je z učiteljico biologije in najprej so izdelovali pikapolonice,  potem so videli pajka in ga dali zi knjige na projekcijo in so potem pajka poskusili izdelati. Potem sta druga dva tehnična učitelja odšla v 2. Osnovno šolo Rogaška Slatina in idejo prenesla in objavila v reviji TIM (Revija za tehniško ustvarjalnost mladih).  Tako se je to razširilo v Rogaški Slatini. Kako je pa bilo drugod pa gospod Srečko ni vedel.  Po tistikrat pa se je mnogo teh pajkov pojavljalo po hišah, lopah pa tudi kot nočne lučke.   14 let , 150 otrok  to je masa (ok. 2100 kosov) + še učenci  2. osnovne šole.

Gospod Srečko je popoldan delal tudi kot inštruktor in nekoč se mu je zgodilo, ko je čakal na izpitnega izpraševalca da je mimo prišel starejši možakar z potovalko in potožil, da mu slabše gre in če bi gospod morda kupil kak izdelek, ki jih je imel v torbi. Gospod Drozg je privolil in rekel: ”Pa pokaži kaj imaš v torbi.” Možakar je odprl torbo v kateri je bilo polno kovinskih pajkov.  To ga je presenetilo in je odgovoril: Gospod resnično hvala ampak teh pajkov imam vrh glave, kajti vsako leto konec leta  jih v mojem učiteljskem poklicu dobim od učencev okoli 100 do 150.”

104. pajek Pietra Salvadorija, Spresiano, Benečija (Italija)

Umetniški pajek poliedričnega umetnika P. Salvadorija iz Spresiana pri Trbižu.  Skulptura je zunanja  stenska luč posuta z zlatimi lističi. Pajek je bil najden na spletu in je objavljen zaradi podobnosti po izdelavi stenskimi pajki, ki jih najdemo pri nas.  Moto umetnika  pri  ustvarjanju pa je:  Originality is a slow conquest.

103. pajek, Čezsoča (Bovec)

Končno pošiljam zgodbo o pajku na hiši v Čezsoči.

Ta okras nosi hiša, ki se jo prav dobro spominjam, saj je bila v moji bujni otroški domišljiji povezana s številnimi skrivnostnimi zgodbami in dejstvi:

1) Hiša, zdela se mi je razkošna vila, je bila velika, imela je gosposke ograje in v njej ni nihče prebival, lastniki oz. uporabniki so živeli v tujini in so v njej stanovali le občasno, med poletnimi počitnicami.

2) Hiša je (bila) soseda pokopališča.

3) Na fasadi je (bil) velik, nenavaden pajek.

4) Poleg pajka je (bila) spominska plošča, posvečena TIGRovcu Ivanu Ivančiču (zaradi enakega priimka sem domnevala, da je moj prednik – v resnici smo v daljnem sorodstvu). V zvezi s tablo mi je nono povedal zgodbo o načrtovanem atentatu na Mussollinija v Kobaridu. Bombe, ki jih je imel privezane na sebi, Ivan Ivančič sicer ni razstrelil, saj je bilo okoli Mussolinija preveč otrok, ki so jih poslali na sprejem, in drugih civilistov. Kasneje so ga fašisti obtožili terorizma in vohunstva in so ga ustrelili na Opčinah. S to junaško zgodbo sem se v času, ko smo se prav radostno igrali Partizane in Nemce, seveda zlahka identificirala.

Vse te pomene je v moji domišljiji s svojo nitjo povezoval in združeval prav kovinski pajek na fasadi.

Fotografija je posneta – tudi zelo simbolično – 1. novembra 2009, ob obisku pokopališča, kjer sedaj počivata moja nona in nono.

pps

Mimogrede, očitno pajek na fasadi ni izključno slovenska posebnost. Opazila sem ga na hiši ob cesti v vasi Fusine di Valromana, to je, ko se pelješ iz Rateč proti Trbižu.

LP! Monika

102. pajek Križ (Komenda)

Ogromen primerek iz Križa brez križa z nesimetrično mrežo

101. pajek, Sevegliano – Udine (Italija)

Tipičen italijanski serijski izdelek.

100. Pajka pri Francu Kordežu (Kropa)

Za razstavo S’pajkanje nam je mojster Franc Kordež izdelal enega cizeliranega (baker) in enega kovanega pajka v njegovi kovaški delavnici.

 

Franc kuje pajkovo nogo.  Kovaška peč z ogljem in drugi kovaški pripomočki.

Cizelirani na ponku.

Kovani, premer 1,2 metra, dela 2 dni, načrt, izdelava posameznih delov,  spajanje in barvanje.

99. pajek Central Park (New York)

Član DDR ob najdbi pajka v Newyorškem Centralnem Parku,  poleti 2009.  Na pajke pa trzamo in to kjerkoli. Pajek verjetno ne v isti maniri kot pri nas, tale ogromen ala hiša strahov primerek je bil najden  ob ograji Central Parka.

98. pajek Bled

Ob poti pod blejskim gradom proti centru je na gospodarskem poslopju pajek z mrežo kot tretje kolo od voza.

97. pajek, Vinski Vrh (Ormož)

Je bil pajek pri sosedih morda  priča dvojnega grozovitega umora v Vinskem vrhu pri Ormožu.

Velik primerek na zeleni fasadi pod napuščem  ob vhodu.

Dnevnik  RTV Slovenija 1.
http://tvslo.si/#ava2.53923478

96. pajek (Slovenske Konjice) + legenda

Kovinski pajki
Wednesday, September 16, 2009 4:52 AM

Lep pozdrav

Sem Tjaša iz Slovenskih Konjic in na začetku naj pohvalim vašo razstavo kovinskih pajkov.

Sem velika ljubiteljica teh malih žverc in tudi hišo pri starih starših je nekoč krasil kovinski pajek, kasneje mu je odpadla noga in končal je med starim železjem, saj naj bi ga naš deda popravil…Žal ta pajek še danes ni dočakal popravila…

Vendar to ni razlog zakaj vam pišem, pišem vam zaradi legende, ki naj bi bila kriva za to, da ljudje obešajo pajke nad hišnimi vrati in okni, povzetek gre nekako tako…

Ko so rimljani preganjali Sveto družino, se je ta skrila v hlevček, kjer je Marija rodila Jezusa in čeprav so vojaki šli mimo hleva jih niso našli, saj je pajek spletel ogromno mrežo čez okna in vrata, poveljnik vojske pa je dejal: “V tem hlevu jih gotovo ni, saj če bi bili, bi bila pajčevina pretrgana”.

Prav ta legenda naj bi bila razlog, zakaj ima križevec (Araneus diadematus) križ na hrbtu in zakaj so naše babice po novoletni smerečici trosle srebrne niti, te naj bi spominjale na pajkovo mrežo, ki je rešila Jezusa.

Iz te legende se je verjetno rodila tudi vraža, da pajki prinašajo srečo ter da so zaščitniki in lahko, da so iz tega zrasli naši kovinski pajki.

Glede anatomije teh pajkov pa lahko rečem le, da mene ti bolj spominjajo na matije (phalangiidae), To je vrsta suhih južen in so edini “pajki”, ki žro tudi rastlinsko hrano (pajki v narekovajih, ker to taksonomsko gledano niso, so pa bljižni sorodniki pajkov).

Tako, upam, da si boste z mojimi informacijami kaj pomagali, želim vam uspešno raziskovanje in lep dan še naprej

Tjaša

Pošiljam vam tudi nekaj linkov, da boste lahko vaše zbrane pajke primerjali s slikami matijev.

http://perso.wanadoo.es/albanell/blava/aracni/Opilio%20Phalangiidae.JPG

http://www.faunayflora.net/albums/Aranas%20subir/Phalangium_opilio_IMG_0646.jpg

http://images.google.si/imgres?imgurl=http://perso.wanadoo.es/albanell/blava/aracni/Opilio%2520Phalangiidae.JPG&imgrefurl=http://perso.wanadoo.es/albanell/blava/ara.htm&usg=__OBXU2QjZ0z8YYk2gvmfLGiWjdms=&h=525&w=700&sz=87&hl=sl&start=17&tbnid=iBQSR1L20q8bCM:&tbnh=105&tbnw=140&prev=/images%3Fq%3Dphalangiidae%26gbv%3D2%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26rls%3Dorg.mozilla:sl:official%26sa%3DG

95. pajek (Ljubljana)

Eva Zorn
Wednesday, September 9, 2009 9:58:18 PM
Subject: PAJEK

Spoštovani!

Oglašam se na vaš poziv glede svojevrstne slovenske navade, da po domovih obešamo pajke v najrazličnejših izvedbah.

Pri nas doma imamo pajka, ki je starejšega datuma; k hiši je prišel med 1. in 2. svetovno vojno. Je iz železa, malce zarjavel, vrste Matija ali suha južina. Ima majhen trup in dolge noge

( cca 25 cm ) Najpomembnejše pa je to, da ima sedem nog,  kar naj bi prinašalo srečo. Ne vem ne kdo ga je izdelal, niti kje je bil kupljen.

Vem samo to, da ga imamo kar pomnim, to ni malo, ker sem rojena l. 1941.

Zelo stara sorodnica meni, da je mogoče narejen v strojni tovarni, ki jo je imel moj dedek. Pravi, da je za hobi rad še kaj ustvarjal. Tovarna je bila po vojni nacionalizirana.

Vrsto let je visel na steni v predsobi visoko pod stropom, zdaj ga imam spravljenega za spomin.

Lep pozdrav od Eve Zorn iz Ljubljane

94. pajek, Brogliano (Italija)

Pajek in donator Fabio Sandri.  Doma je iz Brogliana pri Veroni, pajek je služil kot stenska luč. Po prenovi hiše njegova žena ni hotela več   pajka na steni.   Fabio nam ga je zato podaril.  Glede pajkov tam okrog velja izrek, če v hiši zagledaš pajka pomeni, da bodo na obisk prišli dragi gosti. Prav tako prinaša nesrečo, če ga ubiješ. Stenska luč je starejše izdelave, Fabbio pravi, da je bil v hiši še preden so se vselilim, se pravi več kot 15 let.

93. pajek, Brda (Radovljica)

“Saj ga imamo mi tudi,” vam bodo rekli, ko začnete razlagati o raziskavi Društva za domače raziskave. In ga potem šli iskat na podstrešje, tako kot tega bakrenega lepotca iz Krope. Kdo ve, koliko jih še takole čaka na vstajenje?

92. pajek, Sp. Lipnica (Radovljica)

Mimogrede ugledan kroparski primerek.

91. pajek, Carolinin hrbet (Kolumbija, Portoriko)

This is my own domestic carry on spider web tatoo. It is not a wall spider… but I did tatoo it on my back as a direct reference to the spider that can make/weave her home wherever she goes, it is a constant reminder that i can do the same.  Also it has a spiral design in reference to the circular time lived by the natives and indegenous people from the world, in oposition to the western culture linear time.  My cousin tatoed it in Bogota in 2003 with Pelikan ink and a home-made tatoo machine.  It took two hours and it hurt.  After a lot of sun and sea, the color has faded a bit and turned a bit blue, much like a prison tatoo.

In Colombia when you find a spider in your house, you let it live and never kill it, as spiders are tokens of good luck, plus, they eat the mosquitoes.  If you smoke spiderwebs (you can do so by rolling them around your cigarrete) your vision is blurred by spiderweb patterns!

Love from the tropics
Carolina

whitney.org/biennial2006/projects/day2day

90. pajek, Žiri (Žiri)

Žiri, Loška cesta. Ko sta bila pred skoraj štiridesetimi leti lastnika novozgrajene hiše na enem od sejmu, sta videla, da prodajajo tudi okrasne pajke. “In ker je bila pri nas na Štajerskem vraža, da pajek prinaša srečo, sva ga kupila, da bi nama prinašal srečo v hišo,” je o pajku povedal lastnik hiše Marjan Špeh, ki se je v Žiri preselil s Štajerske.

Lp FT

89. pajek, Žiri (Žiri)

Kar se pa žirovskih pajkov tiče, boste morali pa še kdaj priti v Žiri, da jih bom spoznal. Pred tistim, ki ste ga videli je namreč še na eni hiši. Sigurno sem več kot stokrat šel mimo njih, pa bi šel stavit, da ni nobenega in eden od njiju je bil narejen celo v Kladivarju, čeprav sem trdil, da jih tam niso delali. Sicer pa kaj več o tem, ko se vidimo.

PAJEK-2
Žiri, Slovenska pot
Pajek krasi hišo že okrog trideset let. Takrat je domači sin Rajko delal v Kladivarju, kamor je prišel delat tudi Jože, ki je prej delal pri Slovenija cestah v Ljubljani, kjer se je naučil izdelovati tudi pajke (na črno seveda). Tako sta z Rajkom izdelala kakšnih pet primerkov, od katerih je pri “življenju” najbrž še edino ta. Mogoče bi vsak svojega še poiskala nekje vsak na svojem domu, za ostale pa se ne spominjata več, kje bi lahko bili.

Lp FT

88. pajek, Šiška (Ljubljana)

Stolpnica na Celovški cesti v Ljubljani in v prvem nadstropju pajek na balkonu.

87. pajek, Piran (Piran)

Pet let kasneje, še vedno na položaju:

foto: Arjan Pregl

86. Moste (Ljubljana)

85. pajek, Roč (Buzet, Hrvaška)

84. pajka, Sromlje (Brežice)

Pajka na gostilni v Sromljah pri Pišecah.

Miran Hladnik

82. pajek, Zavodnje (Šoštanj)

Kašča na kmetiji Potočnik v Zavodnjah je dom pajka s sedmimi nogami. Približno dvajset let že živita v mirnem sožitju. Nihče ju ne moti, čeprav bi si oba zaslužila prenove. V vseh teh letih je pajek izgubil eno nogo in še ena je na isti poti.

Pajka z osmimi nogami je “kar tako” izdelal in na kmetijo pripeljal sorodnik. Oblikoval ga je iz temne kovine. Pajek se je nekaj časa prekladal po temnih kotičkih kašče, dokler mu ni gospodarjeva hči vdahnila življenje. Namestila ga je na stoletno kaščo, da bi poživel utrujeno fasado. Po mnenju domačih in mnogih opazovalcev sta se pajek in kašča tako lepo ujela, kot bi živela skupaj že od malih nog.

Pajek v Zavodnjah sameva, saj ni znano, da bi imel v bližnji okolici kakšnega sorodnika ali znanca. Želimo ga ohraniti, saj je postal prepoznavni znak kašče in naše kmetije.

81. pajka, Hlavče njive in Hotavlje (Gorenja vas – Poljane)

Pajka domujeta pri Balantičku v Hlavčjih njivah in sicer eden zunaj na steni hiše, drugi pa notri na omari in ga je gospodinja prinesla ven samo za fotografiranje. Oba je pred nekaj več kot desetimi leti izdelal sedaj že pokojni Slajkurjev Polde iz Hotavelj.

Toliko, sem pa odkril še dva, vendar jaz ponavadi nosim fotoaparat s sabo samo kadar imam za to kakšen konkreten razlog, da bi pa kar tako fotografiral, kar bi se mi zdelo zanimivo pa ne. In to iz preprostega razloga, ker nisem tako redoljuben, da bi si delal arhiv tako kot je treba. Potem se mi pa nabere en kup šare in tudi če kaj rabim tako ali tako nič ne dobim. Zato ju vama (še) ne morem poslati. Sta pa ta dva pajka malo bolj v odročnih krajih, vsaj kar se mene tiče. Eden je v Bevkovi Zakojci, drugi v Strmci nad Planino.

Lp FT

80. pajka, Ivančna Gorica (Ivančna Gorica)

Gospa je pajka dobila kot poročno darilo pred 25 imi leti. Izdelal ga je lokalni mojster. In je pajka imela ko je bila še v bloku. Ko so zgradili hišo ga je prinesla s seboj in ga obesila na fasado. Izdelal ga je lokalni mojster iz Ivančne Gorice. Kasneje je naročila še enega, ki ga je obesila na stopnišče, kjer mu od nedavnega dela družbo tudi relief Maršala Tita, ki ga je poleg pajka obesil njen sin. Pravi, da pajki prinašajo srečo in da se jih ne ubija, morda le izseli. Poročnega pajka ne bi dala za nobeno ceno.

79. pajek, Ivančna Gorica (Ivančna Gorica)

Pajek med cvetlicami, nesrečen kot posnetka, kaj čmo. Pajka je gospod, ki ga ni bilo doma, naredil v domači delavnici že pred 20 leti. Brez mreže in s križem na životu. Je bil prej notri pa so ga postavili ven na balkon.

78. pajek, Ivančna Gorica (Ivančna Gorica)

Pajek in polžek na balkonu.

77. pajek, Ljubljana center (Ljubljana)

Pajka, ki nam ga je prodal Dugi, je v namene promocije predavanja o fasadnih pajkih Boštjan (Društvo C3) obesil na fasado hiše ob Filipovem dvorcu na Cankarjevem nabrežju v Ljubljani. Žal je pajek pred izobešenjem utrpel poškodbe, kajti nepazljivi dijaki so mu ponesreči odlomili eno nogo. Potrebno bi jih bilo prijaviti društvu proti mučenju fasadnih pajkov.

76. pajek, vas pri Parnu (Estonija)

Kolegica Neža je tega pajka ujela na strokovni ekskurziji po Estoniji. Pajek je na vhodni steni v veži nekega zadružnega doma v majhnem naselju kolhoza pri mestu Parnu v južni Estoniji.  Delavska nizka blokovska naselja napol brezposelnih delavcev, ki so jih iz kmetov prestrukturirali v delavce in so z dežele tudi prinesli svoje običaje.  Pajek je del javnega tega prostora in je na istem mestu, ga niso premikali. Ima svoj status kot neke vrste umetniško delo. Na vprašanje zakaj jih imajo tam, so odgovorili, da jih pajek ščiti. Sestavljen iz lesene sredine nam zaenkrat  nerazumljivimi napisi, noge in tipalke pa ima iz debele kovinske žice. Kaj napisi pomenijo, kakšen zaščitnik je pajek in druga vprašanja pa se še preverjajo.

75. pajki, Repče (Trebnje)

Danes sem se peljala na lokacijo na Trebnjem in v Repčah sem videla hišo, ki ji imela na dveh sosednjih gospodarskih poslopjih kar 4 pajke in kar je morda posebnost – kovinsko veščo. Spomnila sem se vaše akcije, pa sem stopila iz avta in pajke ob dovoljenju lastnika poslikala. Omenjala sem vaše društvo – vendar se nisem čisto spomnila kako se imenujete. Povedal mi je, da je pajke izdelal njegov oče, ki jih je sicer naredil preko 100. Pajke iz »ta nove« hiše/fasade so odstranili  – dom pa so našli v Ivančni Gorici. Očeta nisem počakala – da bi ga bolj natančno povprašala kako in kaj. Sicer pa sem doma iz Malega Hudega in sem bila kar fascinirana, ko sem videla,da sta na vašem blogu zastopana 2 pajka od tu. Neverjetno. Mislim, da smo nadpovprečno zastopani – kar velja tudi za Dolenjsko. Se motim ?
Sama sem včasih pajke dojemala kot kič, sedaj pa so mi zabavni.

Mojca Emeršič

74. pajek, Dob pri Šentvidu (Ivančna Gorica)

Cvetlice, opaži, lastovke, jelenovi rogovi in pajek.

73. pajki, Podbrdo (Tolmin)

V Podbrdu so ljubitelji stenskih pajkov. Na naslovih b, c in d kar trije.

72. pajek, Polzela (Polzela)

Pajek na balkonu stanovanjskega bloka v Polzeli.

71. pajka in čebela, Gozd Martuljek (Kranjska gora)

Z nedeljskega izleta …

70. pajek, Dovško (Senovo)

Naključen ulov s poti proti izkopaninam na Ajdovem gradcu. Žal ni bilo nikogar doma, da bi izvedeli njegovo zgodbo.

69. pajek, Beričevo (Dol pri Ljubljani)

Na pročelju ekstravagantne hiše v Beričevem prede pajek v sgrafito tehniki. Naredil ga je lastnik hiše pred približno 40 leti.  Na njej ostaja, saj menda prinaša srečo.

68. pajek, Slovenske Konjice (Slovenske Konjice)

To je najbrž največji kovani pajk v Sloveniji. Je pa iz Slovenskih Konjic. Klub Tarantela oz. disko, nism zihr.
lp, miha

67.pajek, Idrija pri Bači (Tolmin)

Sestra od mojstra Julija (vnos št. 47) ima čez cesto tudi pajka, a bakrenega, ki krasi steno v kuhinji nad vrati.

66. pajek, Ul. bratov Komel (Ljubljana)

Pajek na novi fasadi, so ga dali gor, ker je pri hiši že dolgo časa. Pred 35 leti so gospe fantje naredili pajka v Unitasu, kjer je bila zaposlena. Tko smo se zmenili in fantje so ga naredili, nič posebnega.

65. pajek, Hotedršica (Logatec)

Gospa so povedali, da so pajka dobili od sodelavke in sicer kuharice in da ga je naredil sodelavkin oče pred vsaj 25-imi leti. Prej je bil v dnevni sobi, ker je luč in je bilo veselje, ko je bil sin še majhen. Ko pa so otroci odrasli, so pajka in kovano omaro z ogledalom, nad katero je pajek bil, postavili ven. Pajka na balkon, omaro pa v vežo. Pajka spremljajo tudi kozolec, korenine in palčki, v kroni hiše pa so kmečka orodja. Povedali so nam, da so prejeli od župana nekaj let nazaj nagrado za najlepše urejeno hišo v občini. Dovolili so nam povzpeti se po lestvi in poslikati pajka od blizu.

64. pajek, Hudajužna (Tolmin)

Pajek luč nad vhodnimi vrati, izdelek, ki je serijske izdelave in prihaja nekje iz Italije. Lastniki hiše so iz Trsta in samo občasno prebivajo v hiši. Isti model pajka smo videli že v Ljubljani, Idriji ob Bači, Knežaku in v  Beli Peči (Fusina in Valromana, Weissenfels).

63. pajek in metulj, Znojile (Tolmin)

Garaža in delavnica mojstra Milana Čuferja, ki je naredil večino pajkov v Baški grapi, od Podbrda do Hude Južne. Delal je kot varilec v Anhovem. Pajke, sove, kozoroge, ključe in drugo dela za zabavo po spominu. Nekoč je izdelal starinski ključ od kleti po spominu, ki so ga izgubili in je delal.  Vse dela po spominu. Tudi pajke po naravi, dela take na mreži, ki imajo glavo pri sredini. Pravi, da mora imeti to človek v sebi, po spominu mora človek naredit iz glave, to se ne da naučit. ” To človek ima ali pa ne.”  Gospa pa je pripomnila: ” Razum lahko nadomesti izobrazbo, izobrazba pa ne razuma.” Nekateri ljudje imajo pajke za srečo, drugi pa kar tako.  Bili so cajti, ko so jih ljudje hoteli, samo zdaj ne več. Naredi še kakega sem pa tja. Samo se pajka ne da na hitro naredit.

Za ribarnico na začetku Podbrda je izdelal tudi tega metulja pred 8 leti, ki ga je poslikal lokalni slikar. Za to družino je naredil tudi pikapolonico. Po besedah mojstra pa imajo tudi pajka, samo nam ga niso pokazali, pikapolonice pa tudi ne.