62. pajek, Kuk (Tolmin)

Še en izdelek mojstra Milana v soseščini. Pajek nad vrati v hlev, žal nikogar ni bilo doma.

61. pajka, Podbrdo (Tolmin)

Gospa ima na hiši enega in na gospodarskem poslopju drugega pajka na mreži. Oba je izdelal lokalni mojster Milan Čufer. Bila je ena prvih naročnic pri mojstru in ima te pajke že okoli 20 let. Narejeni so iz bakra. Mreža je ulita. Pravi, da so pajki za srečo in da se živih ne sme pobijati. Bolje je, če jih preneseš kam drugam. Ne ve zakaj, ampak da so tako govorili že stari. Verjame, da je nekaj na tem.   Ubila je pajka, ki se je spustil v spalnici nad zakonsko posteljo in kmalu za tem ji je umrl mož. Ampak pravi bil je veliki pajek, ne tiste suhe južine.

60. pajek, Podbrdo (Tolmin)

Pajek iz kovinskih ostankov štance. Prinesel ga je tast Jože iz Zagorja, ko je prvič prišel na obisk. Imajo ga za spomin. Tast je delal kot šlosar v rudniku Zagorje. Imeli so prazno steno na balkonu pa so ga dali tja, ker prinaša srečo. Včasih je bilo tega veliko, so dodali.

59. pajek, Železniki (Železniki)

Blok v Železnikih, 1. nadstropje, balkon, pajek se druži s podstavkom za rože.

58. pajek, Stara Loka (Škofja Loka)

Soseda Irena z Radia 1 nam je naznanila, da imate pajka na balkonu.

Aja, (presenečeno) mamo ja.  Je že več kot 35 let pri hiši. Ga je mož iz Selce prinesel sem na novi svet. Dali smo ga na balkon in ima lučko. Pajki so za srečo, a ne? Je bakren z žlebastimi nogicami. Aja Irena je povedala, sej drugač ga pa res ni mogoce drugač videt kot z vrta.

57. pajek, Podlubnik (Škofja Loka)

Mimobežno smo ga ujeli, na balkonu prvega nadstropja. Bolj mravljica kot pajek.

56. pajek, Podlubnik (Škofja Loka)

Preko Radia 1 so nam po javnem pozivu ovadili tega zarjavelega lepotca s svetlečim zadkom pred vhodom pritlične hiše. Več ni bilo mogoče zvedeti.

55. pajek Selca (Železniki)

”Gospa! Pajka imate na fasadi nad vrati, me zanima.”

”PAJKA? PA KAJ?”

Narejen pred 30 leti nekje v Bohinju. So ga imeli kot luč v veži, potem pa so ga dali ven nad vrata.

54. pajek Logatec (Logatec)

Opala! Evo ga. Na začetku Napoleonovega drevoreda. Pred 35 leti so ga zadeli na srečelovu v Logatcu. In sicer nagrada je bila od Kovinarske Vrhnika. Na vprašanje, zakaj imajo pajka ali  kaj pomeni je gospod odgovoril: Zakaj? Zato, ker je za to narejen. Namreč, da visi na steni.

Tistega dne bilo je mnogo prometnih nesreč na cestah, mnogo zvitega pleha. In ni drugega preostalo, da smo sklenili teren v prometnem zastoju in ugotovili, če je za nekoga  zvit pleh nesreča (prometna nesreča) je lahko za drugega zvit pleh tudi sreča (fasadni pajek). Isto stanje, druga vrednost.

53. pajek, Nova Vas (Bloke)

Kraji od Ribnice, preko Sodražice do Cerknice so po tipologiji hiš idealna gojišča za stenske pajke, ujeli smo samo enega. Morda v te kraje ni nikdar zašel ali pa je hitro izumrl, nihče ne ve. Vsled bujne vegetacije je lovljenje pajkov v pomladanskih in poletnih dneh močno otežkočeno. Lov naj bo sezonski. Priporočamo pozno jesen, zimo ali zgodnjo pomlad, ko so krošnje dreves gole in fasade hiš bolj izpostavljene oprezajočemu očesu v mimovožnji.

Tudi o pajku na fotografiji niso imeli dosti za povedati. Najemniki hiše so v Sloveniji samo 6 mesecev in so pač najeli hišo, ki ima na fasadi velikega pajka.

52. pajek Turjak (Vel. Lašče)

V hiši pod turjaškim gradom gospa vedo povedati, da so pajka naredili že dolgo tega kakih 25 let nazaj v kovaški delavnici v predzadnji bajti preden prideš iz Turjaka proti Velikim Laščam, kjer je nekoč telovadu en športnik, un na konju. Mislili so na sokrajana Mira Cerarja. Gospod pa so vprašali: A pajke slikate? Zakaj pa slonov ne slikate?

51. pajek Želimlje (Škofljica)

Biba s petimi pari nog na fasadi grafičnega studia pred Želimljami.

50. spajkanje na radiu Veseljak

V ponedeljek 18. 5 . smo imeli kontaktno odajo o s’pajkanju na radiu Veseljak z voditeljem Rajkom Zidovnikom. Kdor si zeli slisati oddajo naj klikne to povezavo:

http://www.ljudmila.org/beitthron/cona/radio/audioveseljak.mp3

Po elektronski pošti smo dobili takšen odziv:Vaša današnja tema me je vrnila v čase, ko smo imeli doma na steni kovinskega pajka. Nekoč ga je sestra odstranila, pa smo to vsi že ob vstopu v kuhinjo, opazili. Moral je nazaj na svoje mesto. Mama je vztrajala, da ji prav on prinaša srečo. No, to je bila nekdaj kar ikona.
lep pozdrav
Marko

49. pajek, Šiška (Ljubljana)

Lastnik pajka poroča:

“To je kropski pajek. Naredili so ga mojstri v Kropi in je pri hiši približno petdeset let. Kupil ga je dedek moji mami, ker ji je bil tako zelo všeč. Najprej ga je imela mami v sobi v Kamniku, kjer so sprva živeli, ko pa sem se rodil jaz, so ga dali meni kot nočno lučko v skupni sobi s sestro, ko pa smo prizidali hišo in sem dobil svojo sobo, pa je bil tam nočna lučka. Pred parimi leti, ko sva adaptirala, pa sem ga prestavil na vrt.

Ne vem če ima kakšno posebno izročilo, dejstvo pa je, da so pri naši hiši vsi pajki zaščiteni (samo, če kakšnega po nesreči posesaš) in verjamemo, da prinašajo srečo.

Vprašal bom še teto, ki se na te reči malo bolj spozna. Imamo pa kar nekaj kropskih izdelkov, ker so bili našim staršem ti izdelki zelo všeč in so prav namensko hodili v Kropo kupovat (lestenci, obešalniki, bralne lučke, neke vrste garderoba …).”

48. Pajek in hrošč, Bela Peč (Fusine in Valromana) (Trbiž, I)

Pajek-lučka  pod balkonom, simpatičen hrošč pa na desnem prizdku hiše.

47. Trije pajki, Idrija pri Bači (Most na Soči)

Trije pajki tri generacije. Dva je naredil mojster Julij, en – luč z bunko pa je iz Trsta, kamor je žena hodila delat pred 20 leti in jo je tam kupila in prinesla domov. Mojster pravi da je slabo varjena, kič in da jo je moral sam večkrat popravljat, da dela. Ostale pajke je naredil sam, samo pravi so pa oni z mrežo, pravi Julij. V naravi pajek tako enakomerno naredi mrežo.

Sam je delal kot varilec v Anhovem. Tam so kovino zaščitili tako, da so dobivali prah minij in ga mešali z nitro razredčilom, še prej pa temeljna barva, če ne vse propade. Ko je šel na svoje je delal motike in stojala za rože in jih izvažal v Sarajevo. Mojster pravi, da je pajlkov kot pravijo narečno izdelal samo kakih 15, tri je še dolžan. ”Ena  gospa soseda tu je medtem že umrla. Je govorila: ”Daj naredi mi že tega pajlka preden umrem, ne bom mogla umret če mi ne nardiš enga.”  ”In je umrla prej. Iz Italije so prišli tudi, da jih naredim, tri sem naredil. Žico sem povil z vrtalnim strojem, da je bila zamotana, potem pa sem na modelčku pigal.”

46. pajek, Log pod Mangartom (Bovec)

45. pajki Rog. Slatina (Rog. Slatina)

V II. Osnovni šoli iz Rogaške Slatine so do nedavnega izdelovali pločevinaste pajke pod taktirko učiteljev tehničnega pouka g. Sajka in g. Krošlja. Zaradi spremembe učnega načrta in novih delovnih zvezkov so se odločili, da pajkov učenci ne bodo več izdelovali. Pajke so zamenjali svečniki. Po besedah g. Krošlja so že pred 30 leti izdelovanje pajkov pri tehničnem pouku prejeli od svojega starejšega kolega, vendar se niso spraševali po vsebini, zakaj ravno pajek.  V splošnem učnem načrtu ni nikjer omenjeno, da se mora izdelovati pajek, to je osebna odločitev vsakega učitelja. G. Sajko je dodal da so izdelke učenci nosili domov, kjer so jih starši obesili na stene, verjetno zaradi sentimenta, to je pa izdelal moj otrok, ni šlo za kakšno simboliko, vsaj mi je ne poznamo. Predstavili so tehnično učilnico, kjer so se izdelovali pajke in pokazali nekaj primerkov, orodje in načrte za izdelavo pajka.

Najprej so morali učenci izdelati tehnični načrt in v tehnični pisavi vpisati vse potrebno. Oblike pajkov niso bile pomembne odvisno od leta so izdelovali različne oblike s dvemi trupi in glavo s enim trupom in glavo, okroglaste, podolgovate različni pari nog in tem oblikam so priredili tudi načrt, ki so ga narisali in seveda so bili odkloni pri izvedbi od osnovnega načrta.

Tehnična delavnica učilnica z delovno mizo in orodjem ter ostanki pločevine od izdelave pajkov. Ključna orodja: primež, glava od motorja Tomos 4 in neka glava z luknjo na kateri so s tolčenjem krivili pločevino za telo pajka. Uporabljali so tudi klešče, orodjarsko kladivo, vrtalni stroj, točkalo, barve, škarje za pločevino, kovice, …   Po tehnični plati je pajek praktična oblika in izdelek, ki zahteva znanje cele vrste tehnik, zvijanje, tolčenje, točkanje, rezanje, vrtanje, barvanje, kovičenje, spajkanje… Tako se učenci spoznajo z vsemi tehnikami. Pajka je na ta način možno izdelati iz bakrene ali aluminijske pločevine. Baker se spajka in se težje obdeluje, medtem ko je aluminijska pločevina bolj enostavna za obdelavo in se za spoje uporabljajo kovice, zato so se v šoli odločili za aluminij. G. Sajko je povedal: ” Tisti, ki jih vidite, da visijo na mrežah so slabši izdelki, ki so jih učenci pustili v šoli, mi smo jih pa obesili na mreže, ker pajki spadajo na mreže ne. Izdelovali smo tudi takšne, ki so bili luči in so imeli spodaj dozo za žarnico.”

Primerek svečnika, ki je po novem učnem načrtu zamenjal pajka. Zdaj se jih ne izdeluje več, kajti po novem učnem načrtu je predviden svečnik, ki je v učbeniku, ki ga oblikujejo iz 4 materialov poleg tega pa je končan v 2h urah. Pajek se je obdeloval dalj časa, postopek je bil bolj kompleksen in je zahteval večjo ročno spretnost in natančnost. Od načrta s tehnično pisavo do natančne izdelave in barvanja. Včasih so bili otroci bolj ročno spretni in mi smo samo sledili njihovemu znanju.

44. pajek, Kropa (Radovljica)

Mojster Franc, umetnoobrtni kovač, ima svojo kovaško delavnico v hiši o kateri je govora naprej, kjer je izdelal mnogo ograj, kljuk, rešetk, ladij, medaljonov mask in drugega kar se skovačiti da.  Učil se je od Jože Bertonclja. Pajka izgotovi na hitro, če je treba. Na steni v dnevni sobi je imel tega cizaliranega  iz bakra z steklenimi vstavki. Pajek je stenska luč in križi na hrbtu pajka se svetijo, ko je prižgana luč. Izdelal ga je sodelavevc iz UKO Kropa Murko Franci. Pred kratkim ga je snel s stene.

43. pajek, Kropa (Radovljica)

Na začetku  so rekli v tej hiši, da pajkov ne dela nihče več, ker ni strank in da so verjetno že vse zmetali stran. Kasneje po sproščenem pogovoru  pa se je soseda spomnila, da ima enega v veži. Pridite ga pogledat.  Izdelal mi ga je sosed Franc.

42. pajek, Kropa (Radovljica)

Nekoliko višje po Kropi smo vseeno ugledali enega na fasadi. Pritrjen na sredini spomeniško zaščitene hiše kjer je nekoč stanovalo 30 ljudi, ki so delali za kroparske kovačije, danes jih v hiši živi le 4.  Vsi so se izučili za poklice, umetno obrtne poklice predvsem za delo z kovino v 60 ih letih prejšnjega stoletja. Učil jih je sam mojster Joža Bertoncelj. Hiša ima tudi kovaško delavnico, kjer je mojster Franc Kodrež izdeloval tudi pajke.  Tale na fasadi je kovan, star več kot 30 let nihče se ne spomne več koliko.  Kot se je kasneje izkazalo jih je bilo v hiši kar nekaj pajkov.

41. pajek, Kropa (Radovljica)

Če znajo kje kovat in klepat, potem je pa to ziher u Kropi, zato smo šli tja pogledat za pajki. V Kovaškem muzeju v smo srečali g. Eržena, kustosa in umetnostnega kovača. Ko smo ga vprašali, če imajo kakšnega pajka v muzeju je rekel da ga v zbirki ni, da pa lahko svojega prinese pokazat.  In ga je prinesel, začasno smo ga za potrebe fotografiranja inštalirali pred vhod muzeja. Je pa bil prašen in založen nekje v sosednji hiši. G. Eržen, ki se spozna na kovaške stvari je omenil, da so v 60 ih letih, ko je cvetela kovaška obrt in so se umetnoobrtni predmeti iz železa prodajali za med, verjetno razširili tudi stenski pajki. Njegov je star blizu 30 let in je kovan.  Pri njih jih niso imeli za srečo, ampak kot okrasek za na steno, lahko tudi kot stensko luč. Pod telo pajka se namesti žarnica zato, da ni direktne svetlobe in potem pridušena svetloba izpod pajka meče zanimive sence. Izdelave pajkov se niso učili v šolah. Vsak je pajka izdelal sam, po opazovanju pajkov v naravi in z lastnim občutkom in znanjem kako narediti pajka.  Ne ve se zakaj ravno pajek, takšna je bila moda. Potrdil je imajo ljudje na gorenjskem pajke bolj po stanovanjih in hišah in da jih je na fasadah malo. Obstajajo dve vrsti izdelave en je kovaški drugi cizelerski in graverski, kjer se izdeluje iz bakrenih žic in pločevine.  Posredoval je tudi kontakte obrtnikov, ki bi utegnili izdelati pajka.

40. pajek, Šentvid (Ljubljana)

Pajek je bogve od katerega rodu nazaj pravi gospa Zalokar. Prej so imeli na tem mestu obešenega enega svetnika pa se ga niso upal več imet zunaj, ker se je zanimanje za te plastike zelo povečalo. ” Potem sem kip dol dala,  je pa tole ležal, sej bogve od kerga rodu je to blo, pol sem pa tole gor dala in mislim, da ga bom  kr dol snela. Ker mislim da bol nesrečo prnaša kukr pa srečo. Sej ni nč tazga, ampak neki je na teh simbolh. ”  Meni, da ni kakšne umetniškosti, vendar narediti iz takega materiala neki je pa tud določeno mojstrstvo. ‘‘ To je, mojstrstvo je, ampak …” Zanjo so to razni simboli, ki so se že od prazgodovine uporabljali za vse mogoče tegobe tega sveta. Še od kamene dobe, pa halštat itd., povsod je bila neka simbolika. Dodala je, da je že to je zanimivo, da mojstri, ki so izučeni za takšne vsakdanje uporabne stvari, ampak jim duša ne da, da ne bi oblikoval nečesa, kar ima neko višjo vrednost, neki estetskega. Zanjo je vedno vprašanje: Kaj je to v ljudeh in zakaj je to v ljudeh? In meni, da se s tem iz vsakdanjosti, ki je večinoma težka, dvignemo malce ven.

39. pajek, Bežigrad (Ljubljana)

Po besedah gospoda je pajek še original iz tistih časov 60-ih let, litostrojski izdelek, kjer je bilo dosti odpadnega materiala. Imeli so turbine in stružnice ogromne, medtem, ko jim je bil to kšeft.  Delali so pajke po naročilu. Odvisno od konteksta al za noter, al pa za na fasado. Ta pajek je bil od moje tete na Hubadovi, kjer je bil noter v stanovanju. Gospod je pajka prodal, in  svetoval naj gremo do Iga, kjer bojda v podjetju KIG, kjer osebe na prestajajnju zaporne kazni na Igu izdelujejo avtomobilske tablice, vmes pa še kakega pajka naredijo.

38. pajek, Dobje (Poljane)

Kot vidite mi je uspelo, kar sem na tihem obljubljal. Pajek, ki je na priloženi fotografiji visi na hiši v Dobju . Njegov lastnik Milan ga je pred desetimi leti dobil za darilo od poslovnega prijatelja iz Krope. Če bom še kakšnega kje zasledil, vam ga bom z veseljem poslal.

Lp FT

37. pajek, Vič (Ljubljana)

SALONSKI IN TERENSKI PAJEK

Naša družina mora biti povezana s pajki, ker se pišemo Pajk…. Kot so rekli že stari Latinci: »nomem est omen«! Tu ni kaj dodati! Če si pajek, si pač pajek in nekako tudi razmišljaš tako! Sicer smo pa pajki vedno malo skrivnostni, pletemo zgodbe in analiziramo vse detajle! Prav poseben ljubitelj pajkov pa sem sama! Nikoli nismo imeli fasadnega ali kakšnega drugega zunanjega pajka, razen živih seveda! Se pa pri meni najde kar nekaj predmetov, ki so povezani s pajki, bilo bi jih še več, če ne bi bila precej izbirčna! Par majic je že odslužilo svojo tlako, prav tako nogavic, imam še dve skodelici, dve knjigi, ki v naslovu skrivata pajke, eksotični pajek je pobegnil že na dan, ko sem ga dobila…. Tatu pod desno ramo, kljub dvanajsti obletnici še vedno vztraja pri meni…. Dva večja korenjaka pa sta moja ljubljenčka! Prvi je salonski pajek, ki živi v kotu moje sobe! Za mene je kot nekakšen malo bolj poganski »bogkov kot«, ki ga je včasih premogla vsaka kmečka izba…. Sam pajek je narejen iz kosmatega umetnega blaga, pajčevina je spletena iz aluminijaste žice…. Za »pajkovske« poznavalce ima pajek premalo nog, manjkata mu še dve, lahko pa to razumemo, kot da je zelo svojevrsten primerek!? Dobila sem ga pred skoraj desetimi leti na svoj osebni praznik ali bolj natančno 01.12.2000, od svoje najboljše prijateljice Tamare! Pajek je take salonske vrste, ki ima rad toploto, zatišje, mir, spanje, šepet prijetnih besed, sofisticirano obnašanje,… Pri ljudeh je zelo izbirčen, kar mi je še prav posebej všeč, zato le malokateri lahko prestopi prag moje sobe! Ne mara se umivati, sesalec še nekako sprejme… Je precej nečimrn, skrbi za svoj izgled in me velikokrat spomni na knjigo z naslovom Dorian Grey! Ščiti me pred zlom, slabo voljo, dolgočasnimi ljudmi, slabim zrakom, onesnaženim umom.…. Najbolj židane volje je takrat, ko se uležem na svojo posteljo, berem debelo staro knjigo, pišem kakšen tekst ali pregledujem stare fotografije! Pri glasbi je še bolj zahteven, zato moram prav paziti, kaj poslušam. Proti Santani, Pink Floydom ali Chopinu pa res nima nič! Preko njega in njegove srebrne mreže pa sem povezana tudi s Tamaro, ki je zdaj že štiri leta v barviti Moskvi! Brez njega si težko predstavljam svojo intimno sobo, zato ga bom ob selitvi vzela s seboj! Brezpogojno!

Drugi pajek je terenski pajek, ki ima trenutno bivališče v garaži, ker mu mraz ne more do živega. Spada med krepke, vzdržljive, žilave in »proletarske« pajke! Narejen je iz ostankov nekega stroja ali starega avta! Poklon od prav posebnega soseda! Ta pajek se pa na splošno rad seli iz prostora v prostor… Iz garaže v klet, pa na podstreho, pa zopet nazaj v garažo, včasih pobegne tudi na vrt…. Rad ima umetnike, čudake, ljudi, ki niso nikoli pri miru ter ropot motorjev…. Tišina mu škoduje, prav tako preveč spanca, je zelo radoveden: prava zgaga! Ne mara biti preveč urejen, rad se povalja po kakšni umazaniji! Nikoli ga še nisem predstavila drugemu pajku, kar po moje ne bi bilo modro! Drugi bi namreč zmlel prvega! Rad opazuje, kadar zabijam žeblje, stepam preproge ali prestavljam pohištvo! Ne prenese, če berem, sanjarim ali dišim po parfumskih vodicah…. Prisega na naravni znoj! Kadar me dalj časa ni doma, je prav užaljen! Od tega bi se lažje ločila oz. tudi njemu bi bilo bolj prav, če bi imel več družbe! Mislim, da bi bil ropot v polni mehanični delavnici ali kiparskem ateljeju zanj prava oaza užitkov!

V naslednjih letih se bo zagotovo pojavil še kakšen nov posebnež pajkove vrste! Pa bomo takrat še kakšno rekli… Za pajčevine, s pajki naprej!!!

Urša

36. pajek, Rog. Slatina (Rog. Slatina)

Ekola…

Pajek iz časa osnovne šole in tehničnega pouka pa seveda imeniten produkt mladih ročic, ki so verjetno prvič same obvladovale vrtalni stroj (da smo pajku lahko zakovičili zavite nogice) in nakovalo (da trup pajka ni bil ploščat). Nekaj časa je krasil balkon v stanovanjskem bloku, zdaj pa visi in pozdravlja goste v hodniku nad ogledalom.

Damjan

35. pajek, Žiri (Žiri)

Okrog leta 1965 je moj oce kupil v eni od ljubljanskih trgovin stensko svetilko-pajka. Montiral ga je nad krusnjo pecjo v dnevni sobi z namenom, da bi bila pec uporabna tudi za branje. Toda svetloba, ki jo je dajal pajek, je kmalu postala premajhna, da bi oce lahko s svojim vidom bral, zato si je omislil mocnejso luc, pajka pa je montiral nad vhodna vrata (Hisa se nahaja v Zireh.).  Tako je postal pajek samo se za okras in tam je se danes, ceprav ne vem ce ravno v okras, saj ga je zob casa ze dodobra nacel.
Lp FT

34. pajek, Šempeter pri Gorici

Pajek na fasadi gostinskega lokala Tarantela. Tarantelo po kateri nosi lokal ime so kupili v Italiji, a je kmalu poginila.
Plehnatega lepotca pa naj bi izdelal lokalni umetnik.

33. pajki, Ivančna Gorica

Gospod Darko je izdelal pajke za celo ulico, tri smo še zasledili. Delal je v orodjarni, kjer je iz odpadne pločevine od žlebov zvaril pajke za srečo. Ga montiral na fasado sebi in jih podaril tudi svojim sosedom v ulici. Gospod pravi, da pajke ni tako težko izdelati, da mora pa človek imeti malo tega že v genih, ročne spretnosti in smisel za lepo.

Če ne bi bil pritrjen bi že pobegnil. Vidne so raze od nog.

32. pajek, Malo Hudo (Ivančna Gorica)

Kavelj ga drži za vrat, s tremi pari nog. Slikan na hitro v mimovozu.

31. pajek, Rdeči Kal (Ivančna Gorica)

Mali pikec. Prebivalci hiše ne vedo nič o njem. Ne ve se kdaj, ne ve se kdo, ne ve se zakaj. Verjetno so ga kupili enkrat. Skomig, skomig.

30. pajek, Rdeči Kal (Ivančna Gorica)

Znanci do našega obiska pajka sploh videli niso pri sosedih, pa čeprav fasada gleda na njihovo dvorišče. Soseda pravi, da pajka vsak božič okrasijo z lučkami, da se sveti.

29. pajek, Šmarje – Sap (Grosuplje)

Pajek je domače ročno delo, ki ga je lastnik izdelal v svoji delavnici pred 13 leti. Sestavljen je iz pločevine in jeklene žice. Po njegovih besedah pajka ni težko narediti, če imaš malo smisla. Pajek je zanj stenski okras.  Vzor za pajka je gospod pridobil iz neke revije, vendar se ne spominja natančno katere.

28. pajek, Malo Hudo (Ivančna Gorica)

Pred petnajstimi leti so lastniku hiše mojstri iz Polževega, ki so mu izdelali ograje na hiši, za podarili tudi pajka. Izdelan je iz odpadnega materiala. Razpon nog je vsaj 130 cm in krasi  drugače prazno fasado ob balkonih. Kot pravi lastnik, bojda pajek prinaša srečo.

27. pajka, Vnanje Gorice (Brezovica)

Ljubitelji pajkov v Vnanjih Goricah imajo dva lepa na balkonih v prvem nadstropju pajka stensko luč. Sumi se, da je kupljen, lastnikov žal ni bilo doma, da bi preverili. Če kdo ve, kdo prodaja te pajke naj odpiše na naš naslov. Podobnega, če ne celo identičnega, smo opazili tudi v Hudi Južini v Baški Grapi. V na steni zgornjega balkona  drugem balkonu pa je drugi nekoliko zlovešč lepotec .

26. pajek, Dob pri Šentvidu (Ivančna Gorica)

Manjša kovana izvedba pajka ali hrošča. Pritrjen nad tendo in avtomatski reflektor na levi mu družbo dela kovana konzola za lončico.

25. pajek, Dob pri Šentvidu (Ivančna Gorica)

Tudi moja teta ima pajka je rekla hči (lastnica pajka 24)  in me peljala do sosedov. Teta je več vedela. Menda  so ga kupili na zagrebškem velesejmu pred ok. 40 leti. Pajek je bil še na stari hiši in so ga prestavili na novo. Teta  je snela pajka s stene z balkona in ga pokazala od blizu. Izdelan je iz debelejše pločevine, rahlo že rjavi. Gospodarica hiše z trumo otrok je predstavila pajka in dodala, da pajek bojda prinaša srečo. Otrok je veliko in domači so prijazni, bo že nekaj na tem. Od blizu je slikan še spodnji del pajka, kjer se vidi kako so pritrjeni udi. S spajkanjem.

24. pajek, Dob pri Šentvidu (Ivančna Gorica)

Pajek je pri hiši vsaj 20 let, nihče ne ve natančno. Visi v prvem nadstropju poleg balkona. Pod njim lipov list z naslovom, ki smo ga zaradi zasebnosti povrsno zabrisali. Doma so bili samo otroci, ki o pajku niso vedeli prav dosti, zato so me peljali k teti.

23. pajki, Zg. Gabrnik (Rog. Slatina)

Trije pajki v slemenu hiše nad balkoni v 2. nadstropju. Že 20 let na istem mestu. Izdeloval jih je za okrasje hiš zdaj že pokojni sosed iz Gabrnika. Po besedah prebivalke te hiše je tudi ona izdelovala podobne v osnovni šoli.

22.pajek, Sp. Gabrnik (Rog. Slatina)

3. sosed

Trije sosedje, tri različne vrste pajka. Tu ploščata hroščkasta varianta.

21. pajek, Sp. Gabrnik (Rog. Slatina)

Lastnica pajka je pred 12imi leti pajka zadela na srečelovu skupaj z lojtro. Delala je kot kuharica v šoli v Šmarju pri Jelšah in jo pajek spominja na te lepe čase ko so jo imeli otroci radi. Vendar je sama kupila srečke in zadela, pajka ji niso poklonili. Pravi, da nikoli ne ubije živega pajka ampak ga nese ven. Pravi, da nekaj je, da se jih ne sme ubijati. Da pa plehnati pajek pomeni spomin in da je sreča zdravje, da imaš kje živeti in da imaš zdrave in pametne otroke, kar pa nui povezano z pajkom na fasadi, ki pa ga ne bi dala za nobeno ceno.

20. pajek, Sp. Gabrnik (Rog. Slatina)

1. Sosed

Avtomatična luč, antena in satelitski krožnik so spremljevalci fasadnih pajkov. Pajek se je obdržal kljub prenovi hiše.

19. pajek, Podturn (Rog. Slatina)

Pajek je star več kot 30 let, prinesli so ga iz Kočevja kot okras in ga dali na novo hišo.  Izdelal ga je njen brat še v Kočevju, kjer je delal delavnici. Na suhem pod balkonom je dobro mesto za pajka

.

18. pajek, Dolga Gora (Šentjur pri Celju)

Gospod iz Dolge gore ga je dobil pred več kot 15 leti od sodelavca, ki mu je pajka podaril kot darilo. Naredil ga je v prostem času v firmi. Od takrat ima obešenega na fasadi. Kot okrasek, nima kaksnega pomena zanj.

17. pajek, Ponikva (Šentjur pri Celju)

Imel je strašnega psa čuvaja, včasih je iskat pajke nevarno opravilo.

16.pajek, Vonarje (Podčetrtek)

Ko so češnje cvetele, sem uzrl te, si visel na balkonu, na cesto kazal se.

15. pajek, Sladka Gora (Šmarje pri Jelšah)

Pod balkonom dvo nadstropne hiše in nad garažnimi vrati ogroža gnezda lastovk. Zgoraj levo so ostanki lastovičjih gnezd.

14.pajek, Kaplja vas (Prebold)

Ploščata simetrična hroščkasta različica. Na vidni cestni strani hiše. Velikost ok. 40 cm. Narejen iz pločevine.

13. pajek, Rakitna (Brezovica)

Pajek, ainklang in muca na oknu.