136. pajek, Žegar (Šentjur pri Celju)

Pošiljka #3 Matije Plevnika s terena na Kozjanskem. Posebnosti: iztegnjeni prednji tački in naslikan bel križ!

 

 

 

114. pajek, Male Rebrce (Ivančna Gorica)

Arijana in Marko sta med povratkom s špila ujela tega pajka.

> Dodogovor

> Male Rebrce na Wikipediji

93. pajek, Brda (Radovljica)

“Saj ga imamo mi tudi,” vam bodo rekli, ko začnete razlagati o raziskavi Društva za domače raziskave. In ga potem šli iskat na podstrešje, tako kot tega bakrenega lepotca iz Krope. Kdo ve, koliko jih še takole čaka na vstajenje?

79. pajek, Ivančna Gorica (Ivančna Gorica)

Pajek med cvetlicami, nesrečen kot posnetka, kaj čmo. Pajka je gospod, ki ga ni bilo doma, naredil v domači delavnici že pred 20 leti. Brez mreže in s križem na životu. Je bil prej notri pa so ga postavili ven na balkon.

67.pajek, Idrija pri Bači (Tolmin)

Sestra od mojstra Julija (vnos št. 47) ima čez cesto tudi pajka, a bakrenega, ki krasi steno v kuhinji nad vrati.

66. pajek, Ul. bratov Komel (Ljubljana)

Pajek na novi fasadi, so ga dali gor, ker je pri hiši že dolgo časa. Pred 35 leti so gospe fantje naredili pajka v Unitasu, kjer je bila zaposlena. Tko smo se zmenili in fantje so ga naredili, nič posebnega.

58. pajek, Stara Loka (Škofja Loka)

Soseda Irena z Radia 1 nam je naznanila, da imate pajka na balkonu.

Aja, (presenečeno) mamo ja.  Je že več kot 35 let pri hiši. Ga je mož iz Selce prinesel sem na novi svet. Dali smo ga na balkon in ima lučko. Pajki so za srečo, a ne? Je bakren z žlebastimi nogicami. Aja Irena je povedala, sej drugač ga pa res ni mogoce drugač videt kot z vrta.

56. pajek, Podlubnik (Škofja Loka)

Preko Radia 1 so nam po javnem pozivu ovadili tega zarjavelega lepotca s svetlečim zadkom pred vhodom pritlične hiše. Več ni bilo mogoče zvedeti.

47. Trije pajki, Idrija pri Bači (Most na Soči)

Trije pajki tri generacije. Dva je naredil mojster Julij, en – luč z bunko pa je iz Trsta, kamor je žena hodila delat pred 20 leti in jo je tam kupila in prinesla domov. Mojster pravi da je slabo varjena, kič in da jo je moral sam večkrat popravljat, da dela. Ostale pajke je naredil sam, samo pravi so pa oni z mrežo, pravi Julij. V naravi pajek tako enakomerno naredi mrežo.

Sam je delal kot varilec v Anhovem. Tam so kovino zaščitili tako, da so dobivali prah minij in ga mešali z nitro razredčilom, še prej pa temeljna barva, če ne vse propade. Ko je šel na svoje je delal motike in stojala za rože in jih izvažal v Sarajevo. Mojster pravi, da je pajlkov kot pravijo narečno izdelal samo kakih 15, tri je še dolžan. ”Ena  gospa soseda tu je medtem že umrla. Je govorila: ”Daj naredi mi že tega pajlka preden umrem, ne bom mogla umret če mi ne nardiš enga.”  ”In je umrla prej. Iz Italije so prišli tudi, da jih naredim, tri sem naredil. Žico sem povil z vrtalnim strojem, da je bila zamotana, potem pa sem na modelčku pigal.”

46. pajek, Log pod Mangartom (Bovec)

44. pajek, Kropa (Radovljica)

Mojster Franc, umetnoobrtni kovač, ima svojo kovaško delavnico v hiši o kateri je govora naprej, kjer je izdelal mnogo ograj, kljuk, rešetk, ladij, medaljonov mask in drugega kar se skovačiti da.  Učil se je od Jože Bertonclja. Pajka izgotovi na hitro, če je treba. Na steni v dnevni sobi je imel tega cizaliranega  iz bakra z steklenimi vstavki. Pajek je stenska luč in križi na hrbtu pajka se svetijo, ko je prižgana luč. Izdelal ga je sodelavevc iz UKO Kropa Murko Franci. Pred kratkim ga je snel s stene.

42. pajek, Kropa (Radovljica)

Nekoliko višje po Kropi smo vseeno ugledali enega na fasadi. Pritrjen na sredini spomeniško zaščitene hiše kjer je nekoč stanovalo 30 ljudi, ki so delali za kroparske kovačije, danes jih v hiši živi le 4.  Vsi so se izučili za poklice, umetno obrtne poklice predvsem za delo z kovino v 60 ih letih prejšnjega stoletja. Učil jih je sam mojster Joža Bertoncelj. Hiša ima tudi kovaško delavnico, kjer je mojster Franc Kodrež izdeloval tudi pajke.  Tale na fasadi je kovan, star več kot 30 let nihče se ne spomne več koliko.  Kot se je kasneje izkazalo jih je bilo v hiši kar nekaj pajkov.

41. pajek, Kropa (Radovljica)

Če znajo kje kovat in klepat, potem je pa to ziher u Kropi, zato smo šli tja pogledat za pajki. V Kovaškem muzeju v smo srečali g. Eržena, kustosa in umetnostnega kovača. Ko smo ga vprašali, če imajo kakšnega pajka v muzeju je rekel da ga v zbirki ni, da pa lahko svojega prinese pokazat.  In ga je prinesel, začasno smo ga za potrebe fotografiranja inštalirali pred vhod muzeja. Je pa bil prašen in založen nekje v sosednji hiši. G. Eržen, ki se spozna na kovaške stvari je omenil, da so v 60 ih letih, ko je cvetela kovaška obrt in so se umetnoobrtni predmeti iz železa prodajali za med, verjetno razširili tudi stenski pajki. Njegov je star blizu 30 let in je kovan.  Pri njih jih niso imeli za srečo, ampak kot okrasek za na steno, lahko tudi kot stensko luč. Pod telo pajka se namesti žarnica zato, da ni direktne svetlobe in potem pridušena svetloba izpod pajka meče zanimive sence. Izdelave pajkov se niso učili v šolah. Vsak je pajka izdelal sam, po opazovanju pajkov v naravi in z lastnim občutkom in znanjem kako narediti pajka.  Ne ve se zakaj ravno pajek, takšna je bila moda. Potrdil je imajo ljudje na gorenjskem pajke bolj po stanovanjih in hišah in da jih je na fasadah malo. Obstajajo dve vrsti izdelave en je kovaški drugi cizelerski in graverski, kjer se izdeluje iz bakrenih žic in pločevine.  Posredoval je tudi kontakte obrtnikov, ki bi utegnili izdelati pajka.

38. pajek, Dobje (Poljane)

Kot vidite mi je uspelo, kar sem na tihem obljubljal. Pajek, ki je na priloženi fotografiji visi na hiši v Dobju . Njegov lastnik Milan ga je pred desetimi leti dobil za darilo od poslovnega prijatelja iz Krope. Če bom še kakšnega kje zasledil, vam ga bom z veseljem poslal.

Lp FT

24. pajek, Dob pri Šentvidu (Ivančna Gorica)

Pajek je pri hiši vsaj 20 let, nihče ne ve natančno. Visi v prvem nadstropju poleg balkona. Pod njim lipov list z naslovom, ki smo ga zaradi zasebnosti povrsno zabrisali. Doma so bili samo otroci, ki o pajku niso vedeli prav dosti, zato so me peljali k teti.

10. pajek, Jezero (Podpeč)

Tale lepotec je iz Podpeči. Na starejši hiši je pritrjen v veži pred vhodom. Lastnica pajka je gospa, ki je pajka dobila kot darilo. Izdelan je bil bojda v Šmarju pri Jelšah. Za srečo ji ga je podaril njen pokojni sin, zato ji je drag spomin. Po besedah gospe ji ni prinesel sreče, saj sta nesrečno umrla tako njen mož kot njen sin.