75. pajki, Repče (Trebnje)

Danes sem se peljala na lokacijo na Trebnjem in v Repčah sem videla hišo, ki ji imela na dveh sosednjih gospodarskih poslopjih kar 4 pajke in kar je morda posebnost – kovinsko veščo. Spomnila sem se vaše akcije, pa sem stopila iz avta in pajke ob dovoljenju lastnika poslikala. Omenjala sem vaše društvo – vendar se nisem čisto spomnila kako se imenujete. Povedal mi je, da je pajke izdelal njegov oče, ki jih je sicer naredil preko 100. Pajke iz »ta nove« hiše/fasade so odstranili  – dom pa so našli v Ivančni Gorici. Očeta nisem počakala – da bi ga bolj natančno povprašala kako in kaj. Sicer pa sem doma iz Malega Hudega in sem bila kar fascinirana, ko sem videla,da sta na vašem blogu zastopana 2 pajka od tu. Neverjetno. Mislim, da smo nadpovprečno zastopani – kar velja tudi za Dolenjsko. Se motim ?
Sama sem včasih pajke dojemala kot kič, sedaj pa so mi zabavni.

Mojca Emeršič

69. pajek, Beričevo (Dol pri Ljubljani)

Na pročelju ekstravagantne hiše v Beričevem prede pajek v sgrafito tehniki. Naredil ga je lastnik hiše pred približno 40 leti.  Na njej ostaja, saj menda prinaša srečo.

65. pajek, Hotedršica (Logatec)

Gospa so povedali, da so pajka dobili od sodelavke in sicer kuharice in da ga je naredil sodelavkin oče pred vsaj 25-imi leti. Prej je bil v dnevni sobi, ker je luč in je bilo veselje, ko je bil sin še majhen. Ko pa so otroci odrasli, so pajka in kovano omaro z ogledalom, nad katero je pajek bil, postavili ven. Pajka na balkon, omaro pa v vežo. Pajka spremljajo tudi kozolec, korenine in palčki, v kroni hiše pa so kmečka orodja. Povedali so nam, da so prejeli od župana nekaj let nazaj nagrado za najlepše urejeno hišo v občini. Dovolili so nam povzpeti se po lestvi in poslikati pajka od blizu.

35. pajek, Žiri (Žiri)

Okrog leta 1965 je moj oce kupil v eni od ljubljanskih trgovin stensko svetilko-pajka. Montiral ga je nad krusnjo pecjo v dnevni sobi z namenom, da bi bila pec uporabna tudi za branje. Toda svetloba, ki jo je dajal pajek, je kmalu postala premajhna, da bi oce lahko s svojim vidom bral, zato si je omislil mocnejso luc, pajka pa je montiral nad vhodna vrata (Hisa se nahaja v Zireh.).  Tako je postal pajek samo se za okras in tam je se danes, ceprav ne vem ce ravno v okras, saj ga je zob casa ze dodobra nacel.
Lp FT

1. pajek, Vič (Ljubljana)

 

Pajka smo dobili od sosede Ličnove iz bloka na Merčnikovi ulici v Ljubljani. Podaril ga ji je v sedemdesetih prejšnjega stoletja njen nečak iz Kočevja, ki je delal v neki firmi, kjer je imel opravka z obdelavo železa in je pajka naredil iz hobija. Obešen je bil v veži stanovanja. Ker ga je bilo škoda vreči v kosovni odpad ga je dobil od gospe Ličnove v dar moj oče, ki vedno nekaj brklja in popravlja, nič ne vrže stran, ker vedno kaj prav pride. Tako se je pajek znašel pri nas. Služil je kot lovilec prahu kakšnih 5 let v naši kurilnici. Oče ga je obesil na cevi za centralno, kjer je visel ves prašen in prepreden s sajastimi pajčevinami. V začetku ga nisem imel za mar, potem pa je postajal vedno bolj zanimiv z vso to sajasto navlako na sebi.  Vsak dan sem ga videval, ko sem kuril in sem se zacel sprasevati zakaj bi kdo sploh to imel na zidu. Pozoren sem postajal in ugotovil, da  jih imajo po vaseh obešene po fasadah. Še bolj čudno. No pajek, ki je neke vrste pol ščurek in pol pajek se je preselil v našo delavnico, kjer je ravno tako visel z zakrivljenimi nogami čez centralne cevi, kakšne 2 leti. Slušal sem najti kakšno literaturo, ki bi se ukvarjala s tem stenskim okrasjem pa nič. Pajkov je bilo po fasadah vedno manj, novih fasad je bilo vedno več. Na povabilo umetniškega vodje iz Galerije Škuc, da povabi naše Društvo za domače raziskave na Crazy Curators bienale v Bratislavo. Smo po se iskanju teme odločili da predstavimo fenomen stenskega pajka. V razstavnem zabojniku v Bratislavi smo mu zgradili avtentično okolje, steno s belo fasado. Tako je stenski pajek postal umetniško delo. Vrnili so nam ga zavitega v mehurčke, da se ne bi poškodoval med trasportom. Čudna so pota stenskega pajka.