Posts Tagged ‘spomin’

139. pajek, Benetke (Italija)

03/07/2014

Najdem jih povsod, verjetno zato, ker se jih bojim. Bivam na Lidu in vhod lastnice naše hiše ima dva (majhna) pajka. Kak teden nazaj so ju vzeli dol, ker so barvali rešetke, in sem ju lahko pofotografirala. Sedaj sta spet v svojem naravnem okolju.

P1020310

P1020305

Lastnica, gospa v sedemdesetih letih, pravi, da je enega imela njena mama v stanovanju, enega pa je kupila sama na bolšjaku. Všeč ji je bil, ker jo je spominjal na tistega od mame. Njen ded je bil iz Kopra, mogoče obstaja kakšna povezava z našimi kraji …
Lep pozdrav iz Benetk,
Nataša Kejžar
P1020094
P1020080
P1020077
P1020090
Advertisements

63. pajek in metulj, Znojile (Tolmin)

03/06/2009

80

Garaža in delavnica mojstra Milana Čuferja, ki je naredil večino pajkov v Baški grapi, od Podbrda do Hude Južne. Delal je kot varilec v Anhovem. Pajke, sove, kozoroge, ključe in drugo dela za zabavo po spominu. Nekoč je izdelal starinski ključ od kleti po spominu, ki so ga izgubili in je delal.  Vse dela po spominu. Tudi pajke po naravi, dela take na mreži, ki imajo glavo pri sredini. Pravi, da mora imeti to človek v sebi, po spominu mora človek naredit iz glave, to se ne da naučit. ” To človek ima ali pa ne.”  Gospa pa je pripomnila: ” Razum lahko nadomesti izobrazbo, izobrazba pa ne razuma.” Nekateri ljudje imajo pajke za srečo, drugi pa kar tako.  Bili so cajti, ko so jih ljudje hoteli, samo zdaj ne več. Naredi še kakega sem pa tja. Samo se pajka ne da na hitro naredit.

8182

Za ribarnico na začetku Podbrda je izdelal tudi tega metulja pred 8 leti, ki ga je poslikal lokalni slikar. Za to družino je naredil tudi pikapolonico. Po besedah mojstra pa imajo tudi pajka, samo nam ga niso pokazali, pikapolonice pa tudi ne.

37. pajek, Vič (Ljubljana)

14/05/2009

SALONSKI IN TERENSKI PAJEK

saloncNaša družina mora biti povezana s pajki, ker se pišemo Pajk…. Kot so rekli že stari Latinci: »nomem est omen«! Tu ni kaj dodati! Če si pajek, si pač pajek in nekako tudi razmišljaš tako! Sicer smo pa pajki vedno malo skrivnostni, pletemo zgodbe in analiziramo vse detajle! Prav poseben ljubitelj pajkov pa sem sama! Nikoli nismo imeli fasadnega ali kakšnega drugega zunanjega pajka, razen živih seveda! Se pa pri meni najde kar nekaj predmetov, ki so povezani s pajki, bilo bi jih še več, če ne bi bila precej izbirčna! Par majic je že odslužilo svojo tlako, prav tako nogavic, imam še dve skodelici, dve knjigi, ki v naslovu skrivata pajke, eksotični pajek je pobegnil že na dan, ko sem ga dobila…. Tatu pod desno ramo, kljub dvanajsti obletnici še vedno vztraja pri meni…. Dva večja korenjaka pa sta moja ljubljenčka! Prvi je salonski pajek, ki živi v kotu moje sobe! Za mene je kot nekakšen malo bolj poganski »bogkov kot«, ki ga je včasih premogla vsaka kmečka izba…. Sam pajek je narejen iz kosmatega umetnega blaga, pajčevina je spletena iz aluminijaste žice…. Za »pajkovske« poznavalce ima pajek premalo nog, manjkata mu še dve, lahko pa to razumemo, kot da je zelo svojevrsten primerek!? Dobila sem ga pred skoraj desetimi leti na svoj osebni praznik ali bolj natančno 01.12.2000, od svoje najboljše prijateljice Tamare! Pajek je take salonske vrste, ki ima rad toploto, zatišje, mir, spanje, šepet prijetnih besed, sofisticirano obnašanje,… Pri ljudeh je zelo izbirčen, kar mi je še prav posebej všeč, zato le malokateri lahko prestopi prag moje sobe! Ne mara se umivati, sesalec še nekako sprejme… Je precej nečimrn, skrbi za svoj izgled in me velikokrat spomni na knjigo z naslovom Dorian Grey! Ščiti me pred zlom, slabo voljo, dolgočasnimi ljudmi, slabim zrakom, onesnaženim umom.…. Najbolj židane volje je takrat, ko se uležem na svojo posteljo, berem debelo staro knjigo, pišem kakšen tekst ali pregledujem stare fotografije! Pri glasbi je še bolj zahteven, zato moram prav paziti, kaj poslušam. Proti Santani, Pink Floydom ali Chopinu pa res nima nič! Preko njega in njegove srebrne mreže pa sem povezana tudi s Tamaro, ki je zdaj že štiri leta v barviti Moskvi! Brez njega si težko predstavljam svojo intimno sobo, zato ga bom ob selitvi vzela s seboj! Brezpogojno!

terenc

Drugi pajek je terenski pajek, ki ima trenutno bivališče v garaži, ker mu mraz ne more do živega. Spada med krepke, vzdržljive, žilave in »proletarske« pajke! Narejen je iz ostankov nekega stroja ali starega avta! Poklon od prav posebnega soseda! Ta pajek se pa na splošno rad seli iz prostora v prostor… Iz garaže v klet, pa na podstreho, pa zopet nazaj v garažo, včasih pobegne tudi na vrt…. Rad ima umetnike, čudake, ljudi, ki niso nikoli pri miru ter ropot motorjev…. Tišina mu škoduje, prav tako preveč spanca, je zelo radoveden: prava zgaga! Ne mara biti preveč urejen, rad se povalja po kakšni umazaniji! Nikoli ga še nisem predstavila drugemu pajku, kar po moje ne bi bilo modro! Drugi bi namreč zmlel prvega! Rad opazuje, kadar zabijam žeblje, stepam preproge ali prestavljam pohištvo! Ne prenese, če berem, sanjarim ali dišim po parfumskih vodicah…. Prisega na naravni znoj! Kadar me dalj časa ni doma, je prav užaljen! Od tega bi se lažje ločila oz. tudi njemu bi bilo bolj prav, če bi imel več družbe! Mislim, da bi bil ropot v polni mehanični delavnici ali kiparskem ateljeju zanj prava oaza užitkov!

V naslednjih letih se bo zagotovo pojavil še kakšen nov posebnež pajkove vrste! Pa bomo takrat še kakšno rekli… Za pajčevine, s pajki naprej!!!

Urša

21. pajek, Sp. Gabrnik (Rog. Slatina)

13/04/2009

25

Lastnica pajka je pred 12imi leti pajka zadela na srečelovu skupaj z lojtro. Delala je kot kuharica v šoli v Šmarju pri Jelšah in jo pajek spominja na te lepe čase ko so jo imeli otroci radi. Vendar je sama kupila srečke in zadela, pajka ji niso poklonili. Pravi, da nikoli ne ubije živega pajka ampak ga nese ven. Pravi, da nekaj je, da se jih ne sme ubijati. Da pa plehnati pajek pomeni spomin in da je sreča zdravje, da imaš kje živeti in da imaš zdrave in pametne otroke, kar pa nui povezano z pajkom na fasadi, ki pa ga ne bi dala za nobeno ceno.

11. pajek, Podlipa (Vrhnika)

08/04/2009

podlipa1

Običajen primerek na mreži in s tipalkami. V kraju, kamor redno zahajamo že več kot trideset let, smo ga opazili šele sedaj, ko je Društvo za domače raziskave razpisalo lov na fasadne pajke!?

podlipa-1

Več o pajku nam je povedala lastnica, ki okreva v domu za ostarele: naredil ga je njen bratranec v zahvalo zato, ker je sedem mesecev čuvala njegovega sina. Pajek ohranja spomin nanj že prek štirideset let.

10. pajek, Jezero (Podpeč)

08/04/2009

jezero_83_crop1

Tale lepotec je iz Podpeči. Na starejši hiši je pritrjen v veži pred vhodom. Lastnica pajka je gospa, ki je pajka dobila kot darilo. Izdelan je bil bojda v Šmarju pri Jelšah. Za srečo ji ga je podaril njen pokojni sin, zato ji je drag spomin. Po besedah gospe ji ni prinesel sreče, saj sta nesrečno umrla tako njen mož kot njen sin.