Pajki Vinka Tuška

Beli in rdeči pajek iz leta 1972. Kdo ve, če sta ohranjena?

 

Iz umetnikove monografije. Gl. razstavo v Bežigrajski galeriji.

76. pajek, vas pri Parnu (Estonija)

Kolegica Neža je tega pajka ujela na strokovni ekskurziji po Estoniji. Pajek je na vhodni steni v veži nekega zadružnega doma v majhnem naselju kolhoza pri mestu Parnu v južni Estoniji.  Delavska nizka blokovska naselja napol brezposelnih delavcev, ki so jih iz kmetov prestrukturirali v delavce in so z dežele tudi prinesli svoje običaje.  Pajek je del javnega tega prostora in je na istem mestu, ga niso premikali. Ima svoj status kot neke vrste umetniško delo. Na vprašanje zakaj jih imajo tam, so odgovorili, da jih pajek ščiti. Sestavljen iz lesene sredine nam zaenkrat  nerazumljivimi napisi, noge in tipalke pa ima iz debele kovinske žice. Kaj napisi pomenijo, kakšen zaščitnik je pajek in druga vprašanja pa se še preverjajo.

34. pajek, Šempeter pri Gorici

Pajek na fasadi gostinskega lokala Tarantela. Tarantelo po kateri nosi lokal ime so kupili v Italiji, a je kmalu poginila.
Plehnatega lepotca pa naj bi izdelal lokalni umetnik.

1. pajek, Vič (Ljubljana)

 

Pajka smo dobili od sosede Ličnove iz bloka na Merčnikovi ulici v Ljubljani. Podaril ga ji je v sedemdesetih prejšnjega stoletja njen nečak iz Kočevja, ki je delal v neki firmi, kjer je imel opravka z obdelavo železa in je pajka naredil iz hobija. Obešen je bil v veži stanovanja. Ker ga je bilo škoda vreči v kosovni odpad ga je dobil od gospe Ličnove v dar moj oče, ki vedno nekaj brklja in popravlja, nič ne vrže stran, ker vedno kaj prav pride. Tako se je pajek znašel pri nas. Služil je kot lovilec prahu kakšnih 5 let v naši kurilnici. Oče ga je obesil na cevi za centralno, kjer je visel ves prašen in prepreden s sajastimi pajčevinami. V začetku ga nisem imel za mar, potem pa je postajal vedno bolj zanimiv z vso to sajasto navlako na sebi.  Vsak dan sem ga videval, ko sem kuril in sem se zacel sprasevati zakaj bi kdo sploh to imel na zidu. Pozoren sem postajal in ugotovil, da  jih imajo po vaseh obešene po fasadah. Še bolj čudno. No pajek, ki je neke vrste pol ščurek in pol pajek se je preselil v našo delavnico, kjer je ravno tako visel z zakrivljenimi nogami čez centralne cevi, kakšne 2 leti. Slušal sem najti kakšno literaturo, ki bi se ukvarjala s tem stenskim okrasjem pa nič. Pajkov je bilo po fasadah vedno manj, novih fasad je bilo vedno več. Na povabilo umetniškega vodje iz Galerije Škuc, da povabi naše Društvo za domače raziskave na Crazy Curators bienale v Bratislavo. Smo po se iskanju teme odločili da predstavimo fenomen stenskega pajka. V razstavnem zabojniku v Bratislavi smo mu zgradili avtentično okolje, steno s belo fasado. Tako je stenski pajek postal umetniško delo. Vrnili so nam ga zavitega v mehurčke, da se ne bi poškodoval med trasportom. Čudna so pota stenskega pajka.