148. pajek, Idrija

Ob poti na Razpotje nad Idrijo se lahko okrepčate pri kmečkem turizmu Podobnik. Hišo varuje serijski pajek z lučko.

139. pajek, Benetke (Italija)

Najdem jih povsod, verjetno zato, ker se jih bojim. Bivam na Lidu in vhod lastnice naše hiše ima dva (majhna) pajka. Kak teden nazaj so ju vzeli dol, ker so barvali rešetke, in sem ju lahko pofotografirala. Sedaj sta spet v svojem naravnem okolju.

Lastnica, gospa v sedemdesetih letih, pravi, da je enega imela njena mama v stanovanju, enega pa je kupila sama na bolšjaku. Všeč ji je bil, ker jo je spominjal na tistega od mame. Njen ded je bil iz Kopra, mogoče obstaja kakšna povezava z našimi kraji …

Lep pozdrav iz Benetk,

Nataša Kejžar

107. pajek, izvir Hublja (Ajdovščina)

Na izviru reke Hubelj pri Ajdovščini najdemo lepotca z mrežo v copatkih. Detajl:

101. pajek, Sevegliano – Udine (Italija)

Tipičen italijanski serijski izdelek.

73. pajki, Podbrdo (Tolmin)

V Podbrdu so ljubitelji stenskih pajkov. Na naslovih b, c in d kar trije.

71. pajka in čebela, Gozd Martuljek (Kranjska gora)

Z nedeljskega izleta …

64. pajek, Hudajužna (Tolmin)

Pajek luč nad vhodnimi vrati, izdelek, ki je serijske izdelave in prihaja nekje iz Italije. Lastniki hiše so iz Trsta in samo občasno prebivajo v hiši. Isti model pajka smo videli že v Ljubljani, Idriji ob Bači, Knežaku in v  Beli Peči (Fusina in Valromana, Weissenfels).

62. pajek, Kuk (Tolmin)

Še en izdelek mojstra Milana v soseščini. Pajek nad vrati v hlev, žal nikogar ni bilo doma.

56. pajek, Podlubnik (Škofja Loka)

Preko Radia 1 so nam po javnem pozivu ovadili tega zarjavelega lepotca s svetlečim zadkom pred vhodom pritlične hiše. Več ni bilo mogoče zvedeti.

55. pajek Selca (Železniki)

”Gospa! Pajka imate na fasadi nad vrati, me zanima.”

”PAJKA? PA KAJ?”

Narejen pred 30 leti nekje v Bohinju. So ga imeli kot luč v veži, potem pa so ga dali ven nad vrata.

46. pajek, Log pod Mangartom (Bovec)

40. pajek, Šentvid (Ljubljana)

Pajek je bogve od katerega rodu nazaj pravi gospa Zalokar. Prej so imeli na tem mestu obešenega enega svetnika pa se ga niso upal več imet zunaj, ker se je zanimanje za te plastike zelo povečalo. ” Potem sem kip dol dala,  je pa tole ležal, sej bogve od kerga rodu je to blo, pol sem pa tole gor dala in mislim, da ga bom  kr dol snela. Ker mislim da bol nesrečo prnaša kukr pa srečo. Sej ni nč tazga, ampak neki je na teh simbolh. ”  Meni, da ni kakšne umetniškosti, vendar narediti iz takega materiala neki je pa tud določeno mojstrstvo. ‘‘ To je, mojstrstvo je, ampak …” Zanjo so to razni simboli, ki so se že od prazgodovine uporabljali za vse mogoče tegobe tega sveta. Še od kamene dobe, pa halštat itd., povsod je bila neka simbolika. Dodala je, da je že to je zanimivo, da mojstri, ki so izučeni za takšne vsakdanje uporabne stvari, ampak jim duša ne da, da ne bi oblikoval nečesa, kar ima neko višjo vrednost, neki estetskega. Zanjo je vedno vprašanje: Kaj je to v ljudeh in zakaj je to v ljudeh? In meni, da se s tem iz vsakdanjosti, ki je večinoma težka, dvignemo malce ven.

35. pajek, Žiri (Žiri)

Okrog leta 1965 je moj oce kupil v eni od ljubljanskih trgovin stensko svetilko-pajka. Montiral ga je nad krusnjo pecjo v dnevni sobi z namenom, da bi bila pec uporabna tudi za branje. Toda svetloba, ki jo je dajal pajek, je kmalu postala premajhna, da bi oce lahko s svojim vidom bral, zato si je omislil mocnejso luc, pajka pa je montiral nad vhodna vrata (Hisa se nahaja v Zireh.).  Tako je postal pajek samo se za okras in tam je se danes, ceprav ne vem ce ravno v okras, saj ga je zob casa ze dodobra nacel.
Lp FT