Pajki v umetnosti

Dela znanih svetovnih umetnikov Louise Bourgeois, Odilon Redon, La Machine, … so motiv pajka uporabljali v svojih delih, in so individualne kreacije, ki ima vsaka svojo umetniško specifičnost. Medtem, ko se pri nas izdelovanje železnih pajkov pojavlja kolektivno že pred 2. svetovno vojno po recimo pričevanjih Eve Zorn in Marijana Rošerja. Nasala je kot svojevrstna moda, ki pa je gledano iz perspektive recimo Evrope je nekoliko posebna, če si predstavljate veliki črni pajek na sprednji fasadi hiše. Po besedah več izdelovalcev, raznih obrtnikov, kovačev, krovcev, varilcev, orodjarjev je bilo izdelovanje pajkov odklon od njihovega običajnega dela, nekaj več, ustvarjanje, sprostitev, uporaba domišljije, dodatni zaslužek. Če se postavimo na meso dvomljivca in podvomimo v to da so fasadni pajki izraz umetniške ustvarjalnosti, vseeno ne moremo spregledati dejstev, da se je pajke izdelovalo in izdeluje množično, da gre za unikate in tipologije, ki niso prešle v industrializacijo in da obstaja ljudski sentiment in simbolna sugestivnost predmeta, ki ustvarja konstantno povpraševanje in se tradicionalizira, saj pajki in izdelovanje prehaja med generacijami. Če si povsem hipotetično zastavimo nekaj vprašanj. Če to ni industrijsko oblikovanje in ni umetnost, ali je to morda ljudsko ustvarjanje? Odgovor prepuščamo strokam.

Ta stran je namenjena nizanju priznanih umetniških del z motivi in simbliko pajka, umetniškim konceptom, razmišljanju in vzgibom za ustvarjanje, ki so navdihovali umetnike.

Louise Bourgeois (1911 – 2010)

Francoska modernistična in sodobna umetnica, kiparka, ki so jo zaradi megalomanskih skulptur pajkovk imenovanih Maman imenovali tudi ”žena pajkovka”.

Louise Bourgeois, Pajek IV., 1996, bron 203×180 cm, Zbirka The Easton Foundation.

Motiv pajka je spremljal opus Louise Bourgeois že od 40ih let 20.stoletja, vendar se je šele v 90ih realiziral v obliki spektakularnih bronastih skulptur. Simbolično pomembnost pajka v njenem delu je razložila v tekstu objavljenem v portfoliju njenih jedkanic z skupnim naslovom Ode a ma Mere leta 1995 z besedami:” Moj najboljši prijatelj je bila moja mati, ki je bila preudarna, zvita, potrpežljiva, prilagodljiva, razumna, nežna, premetena, nepogrešljiva, urejena in koristna kot pajkovka.” Torej je pajek pozitiven in spodbuden simbol. Čeprav jo zgolj ogromna dimenzija Maman, gigantske pajkovke, ki nosi mamrmornata jajca pod svojim zadkom, spremeni v bitje, ki ji ne gre zaupati in se zdi, da bi lahko kaj hitro postala nevarnost. Takšen je tudi kompleksen in spremenljiv odnos Louise Bourgeois do materinstva, ki ga povezuje s pajkovko skozi svoje delo. (Vincent Honore, geslo Maman, str 170, Louise Bourgeois, založba Rizzoli New york, 2007)

Pajek, tuš in oglje na toniranem papirju, 29×22 cm, 1947, privatna zbirka

Tema pajka je dvojna tema. Prvič pajek je zaščitnik, zaščitnik proti mrčesu… Tovrstna metafora pa ima mnogo dimenzij, je obramba pred zlom. Je večna borba dobrega proti slabem, katere dvojna dimenzija je očitna. (Marie Laure Bernadac, Louise Bourgeois exhibition cat., Musee d’art Contemporain de Bordeaux, Serpentine Gallery London, 1998, str.28)

”Prihajam iz družine popravljavcev, Pajek je popravljavec, če slučajno naletiš na mrežo pajka in jo raztrgaš, pajek ni jezen. Ponovno jo splete in popravi.” (Cecilija Bloomberg, Intervju z Louise Bourgeois, 16. oct. 1998)

V 90ih sta v Louisinem opusu prevladovale 2 glavni temi; celica in pajek. Prvič so se pajki pojavili v njenem delu v dveh risbah iz 1947 in imajo zanjo pozitivni pomen zaščitnikov in popravljavcev. Vincent Honore, geslo Spider, str 277, Louise Bourgeois, založba Rizzoli New york, 2007)

Maman, 1999, Hermitage, Sankt Petersburg 2001, bron, nerjaveče jeklo, marmor, privatna zbirka.

Louise Bourgeois, Iz zbirke jedkanic “Ode à ma Mère”, 1995, Galerie Boisserée, J. & W. Boisserée Gmbh.

Odilon Redon (1840 – 1916)

Francoski simbolistični slikar Odilon Redon predstavlja v svojih risbah z ogljem nekoliko prevarantski značaj pajka. Sodobnik in sonarodnjak Redona, Joris-Karl Huysmans, je opisal risbo v svojem romanu A Rebours kot ”grozovitega pajka, z vstavljenim človeškim obrazom na sredini pajkovega telesa”.

Smejoči pajek, oglje, 1881, 49.5 x 39 cm, Musee du Louvre, Paris

Jokajoči pajek, 1881, oglje, 49.5 x 37.5 cm, privatna zbirka, Nizozemska

La Machine

Francoska produkcijska skupina sestavljena iz umetnikov, designerjev, mehanikov in tehnikov, ki se je v 90ih združila v La Machine. Trenutno je umetniški vodja Francois Delaroziere, ki je tudi vodja projekta La Princesse ogromnega mehaničnega pajka, ki je ogromen skoraj 18m velik robot uličnega teatra.

La Princesse v Liverpoolu 2008, foto: Peter Carr

l11_0094
La Princesse v Liverpoolu 2008, foto: Peter Carr

Video

La Princesse v Jokohami, 2009

Beetle Spider

Avtor neznan, priljubljena predpražna umetnina in obcestna zanimivost.

S'pajkanje