159. Pajek, Maribor

Tale lepotec je del zbirke starin Salona uporabnih umetnosti Maribor.

158. Pajek, Knežak (Ilirska Bistrica)

Zunanjščina z vodnjakom

Lastnici je pokojna mati pajke podarila, ker prinašajo srečo. Ni še videla oddaje Domači pajek, kar pomeni da še ni bila kontaminirana z mediji.

Zunanji pajek med stojali za rože.

Vežni pajek na vhodu za hišnimi vrati.

157. Pajek, Parje (Ilirska Bistrica)

Križ in pajek

Na zeleno z belo obrobo

156. Pajek v Zagorju (Ilirska Bistrica)

101

155. Pajek, Ilirska Bistrica

Na poti s Knežaka v Ilirski Bistrici.

154. pajek v Mali vasi

Pajek razkošnih dimenzij je še posebej impresiven zaradi mreže. Pročelju velike hiše na Tesovnikovi se prilega kot lepotna pika licu.

153. dva pajkca, Loški potok

Ta dva navihana pajkca domujeta  na  naslovu: Jaka Bartol, Travnik 44,
1318 Loški Potok.
Hiši se po domače reče “pri Antonovih” in je spremenjena v
ljubiteljski muzej  domačega orodja, pohištva, kmečkega
orodja…….Kdo je pajkca naredil sin žal ne ve, sta bila pa obešena
že takrat, ko je bil oče Alojz še živ.

Rozalija Rajgelj

152. pajek, predstavitev Kulturnika, v Salonu uporabnih umetnosti, Maribor

Darilo Boruta Wenzla na predstavitvi Kulturnika v Mariboru. Bojda je čakal da Društvo za domače raziskave pride v Maribor. Pajek je bil podarjen Alenki Pirman, ki je predstavljala kulturnik.si/ skupaj z Ljudmila ekipo poleti 2015 v Salonu uporabnih umetnosti v Mariboru. Pajek je trenutno na steni v čumnati Društva za domače raziskave v Ljubljani v družbi drugih podarjenih pajkov.

Trije pari nog in tipalke. Je to pajek ali ščurek?

151. pajek, Preserje, Brezovica

Katarina Toman Kracina je ujela enega hišnega mehko štrikanega v zlatobelem okvirju.

150. pajek frizura

Malce za intermezzo. Modni take out spider.

149. Pajek, Koper

 

 Posneto na sejmu kmetijstva v Kopru. Menda ima trgovino v Kopru, je še nisem zasledila.

Nima žarnice v riti.

Darja

148. pajek, Idrija

Ob poti na Razpotje nad Idrijo se lahko okrepčate pri kmečkem turizmu Podobnik. Hišo varuje serijski pajek z lučko.

147. pajek, Postojna

Danes vam pošiljam fotografijo še enega pajka, ki se nahaja na balkonu
bloka v Postojni. Lastnica je moja sestra Marija Hmeljak, stanovanje
pa je na Rožni ulici v Postojni. Naredil ga ji je prijatelj (žal se ne
spomni povsem natančno kdo – z možem se nista mogla zediniti, zato se
mi zdi prav da nikogar ne imenujem) pred približno 25 leti. Noge so
nsrejene iz zvite žice, nato pa privarjene na trup. Pod pajkom je luč,
na sliki pa zgleda kot kokon 🙂 to sem videla šele ko sem sliko
prenesla na računalnik.

Veliko uspeha pri iskanju pajkov, če pa še kakšnega najdem, vam ga
zagotovo pošljem.
Rozalija Rajgelj, Kranj

146. pajek, Kranj

Oni dan sem gledala oddajo na televiziji, kjer sem slišala povabilo
vašega društva, naj pošljemo sliko in opis pajka, ki ga imamo doma,
ali pa vemo zanj.
Pošiljam vam sliko pajka, ki sem ga naredila z makrame tehniko
(vozlanje) bratu. To je bilo nekako 30 let nazaj, nahaja pa se v
Matenji vasi pri Postojni. Lastnik pajka je Josip Bajc, naredila pa
sem ga jaz – Rozalija Rajgelj.
V oddaji so bili prikazani zgolj kovani pajki, zato je moj morda tudi zanimiv.

Lep pozdrav Rozalija Rajgelj, Kranj

145. Pajek za Matota, Brezovica pri Ljubljani

Leseni pajek za Matotovo leseno Honka hišo, ki sem jo prej na novo pofarbal. Lesen pajek v naravnem hrastovem lesu za na leseno fasado da se sčasoma vidi kako nezaščiten les razpada hitreje kot zaščiten. Naredil sem ga v Rogaški Slatini na tastovi cirkularki junija 2015. Fotke so posnete pri meni doma.

Jani Pirnat

          

   

144. Škofije Pri Kopru, Koper

Darja Vuga: “Še zbirate Pajke?”

Iz Škofij pri Kopru.

143. pajek, Mestinje (Šmarje pri Jelšah)

Pošiljka #7 Matije Plevnika s terena. Bolj hrošč kot pajk.

Komentar:

Ko je konzervator iz Zavoda za zaščito naravne in kulturne dediščine na terenu, ki pleh pajke išče in beleži, potem je pa to že dediščina.

 

142. pajek, Strmec (Luče)

Pošiljka #6 Matije Plevnika s terena. Satelitski krožnik, rože, balkon in pajek.

141. pajek, Raduha (Luče)

Pošiljka #5 Matije Plevnika s terena. Raduha, občina Luče.

140. Pajka, Šentjur pri Celju

Pošiljka #4 Matije Plevnika s terena.

komentar:

Zdaj bi lahko določil tipologijo stavb, ki nosijo tale okič: – enodružinske stavbe, večinoma zgrajene v  60.in 70. letih.

Sosedi

 

 

Pikapolonica!

Mi imamo pa pikapolonico. Zraven so včasih bili še pajki …

Nataša piše: “Je Prekmurka, ki se je letos preselila v Ljubljano. Mislim, da je stara okoli 40 let. Bila je fina gospa saj se iz hiše ni nikoli premaknila, kar dokazuje njena ohranjenost. Sedaj živi na steni hiše na Bernekerjevi kjer se prav fajn počuti.”

 

139. pajek, Benetke (Italija)

Najdem jih povsod, verjetno zato, ker se jih bojim. Bivam na Lidu in vhod lastnice naše hiše ima dva (majhna) pajka. Kak teden nazaj so ju vzeli dol, ker so barvali rešetke, in sem ju lahko pofotografirala. Sedaj sta spet v svojem naravnem okolju.

Lastnica, gospa v sedemdesetih letih, pravi, da je enega imela njena mama v stanovanju, enega pa je kupila sama na bolšjaku. Všeč ji je bil, ker jo je spominjal na tistega od mame. Njen ded je bil iz Kopra, mogoče obstaja kakšna povezava z našimi kraji …

Lep pozdrav iz Benetk,

Nataša Kejžar

138. pajek, Kozje (Kozje)

Pošiljka #1 Matije Plevnika s terena na Kozjanskem. Posebnosti: primerek izredne velikosti s petimi pari nog, tipalkami in trodelnim trupom!

137. pajek, Pilštanj (Kozje)

Pošiljka #2 Matije Plevnika s terena na Kozjanskem. Posebnosti: balkonski pajek nastopa v paru nad lepimi rožami, kratke antenice so zaključene z bunkicami.

136. pajek, Žegar (Šentjur pri Celju)

Pošiljka #3 Matije Plevnika s terena na Kozjanskem. Posebnosti: iztegnjeni prednji tački in naslikan bel križ!

 

 

 

Pajki Vinka Tuška

Beli in rdeči pajek iz leta 1972. Kdo ve, če sta ohranjena?

 

Iz umetnikove monografije. Gl. razstavo v Bežigrajski galeriji.

135. pajek, Velenje

Pajek v modernem mestu.

 

Tradicionalni pajkov ples tekstilcev v Veliki kavarni v Mariboru, 1961

Tradicionalni pajkov ples tekstilcev v Veliki Kavarni v Mariboru 11. februar 1961, Foto: Danilo Škofič
Mariborska tekstilna tovarna je prirejala za svoj kolektiv in goste vsako leto pajkov ples. Po pripovedovanju udeleženca teh plesov so pajke povesili po prostoru Velike kavarne in kavarne Astoria v Mariboru  jih povezali z mrežo rdečih trakov. Časopis Večer je v 6o-ih redno poročal o dogodku.

Velika Kavarna, Maribor, fotografija narejena pred 2. svetovno vojno

     
Tradicionalni pajkov ples tekstilcev v Veliki Kavarni v Mariboru 11. februar 1961. Foto: Danilo Skofič

Kavarna Astoria, Pajkov ples, 3. marec 1962

    
Večer 3. marec 1962, Maribor: “Tisoč in ena noč.” – Tradicionalni Pajkov ples tekstilcev je v soboto v kavarni Astroria razgibal številne povabljence. Igrala sta orkester Dražena Boiča iz Zagreba in kvintet Toma Tomšiča. Peli so Gaby Novak, duo Hany, Vice Vukov, Irma Kohont in Štefan Kacin.

Avtor fotografij: Danilo Škofič

Viri:
http://www.podstresje.si/default.asp?kaj=1&id=509242

Prvomajski sprevod v Ljubljani, 1960 in aluminijasti pajek v mreži: znak tekstilne industrije Maribor

Foto: Danilo Škofič, 1960. Fotografija je posneta pri kavarni Evropa v Ljubljani na levi in stavbo Slovenijašporta na desni.  Vzeto iz http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Prvomajski_sprevod_v_Ljubljani_1960_%2814%29.jpg

Po namigu muzejskega kustosa Janeza Polajnarja iz Ljubljanskega mestnega muzeja smo po znanem avtorjem fotografije Danilom Škofičem našli prispevek v Večeru objavljenem 2. maja 1960 o paradi na praznik dela, kjer je omenjeno, da je bil aluminijasti pajek znak tekstilne industrije.
http://www.podstresje.si/default.asp?kaj=1&id=271098

1. maj 1960, Ljubljana: Prvomajski sprevod v Ljubljani -Že sinoči, dan pred praznikom, je bilo mesto v prazničnem razpoloženju. Iz vseh krajev naše republike so prišli v Ljubljano udeleženci prvomajskega sprevoda – okoli deset tisoč delavcev, kmetovalcev, mladincev. Pomembnejše zgradbe v mestu, kulturne spomenike in spomenike padlih borcev ter grobnico narodnih herojev so razsvetljevali reflektorji. Nedeljsko jutro je bilo oblačno, a velike svečanosti – prvomajskega sprevoda – ne bi mogel zmotiti niti dež. Že dve uri pred napovedanim pričetkom povorke so se začeli zbirati na ulicah ljudje. Skozi vse mesto – od Prešernove ceste in poTitovi – so se na pločnikih strnili v več kot petdesettisočglavo množico: delavci in uslužbenci, mladinci, študenti, pionirji z zastavicami in cvetjem, pripadniki JLA. Vsi so nestrpno čakali devete ure. Prav tako kot ulice, določene za povorko, so bila z gledalci natrpana tudi vsa okna in balkoni nad njimi. Točno ob deveti uri dopoldne je zadonelo z ljubljanskega gradu 50 topovskih strelov, zapele so fanfare na Ajdovščini in naznanile pričetek slovesnosti. Petnajst rumenih letal je preletelo mesto, množica na pločnikih in obeh tribunah, kjer se je zbralo nad dva tisoč predstavnikov oblasti, političnih in družbenih organizacij ter delovnih kolektivov je vzvalovila. Začetek prvomajskega sprevoda je bil veličasten: kovinar v modrem z deset metrov dolgo zastavo, 240 fizkulturnikov JLA s prvomajskimi zastavami, 1000 pionirjev s cvetjem, državni in republiški grb, srp inkladivo, slike predsednika Tita, Marxa, Engelsa in Lenina. Nato spet pripadniki JLA z 200 partijskimi, jugoslovanskimi in slovenskimi zastavami. Pionirji na pločnikih mahajo z zastavicami, množica valovi, televizijske kamere brnijo, fotoreporteri so neutrudni. V gospodarskem delu prvomajskega sprevoda se je za 600 prapori sindikalnih organizacij iz vse Slovenije predstavila energetika: 150 članov delovnih kolektivov elektropodjetij v delovnih oblekah z orodjem za vzdrževanje in montažo, 196 rudarjev iz vseh slovenskih rudnikov s čeladami, vrtalnimi in odkopnimi kladivi, z aparati za reševanje v jami. Metalurgijo in kemično industrijo so predstavljali grafikoni in fotografije novih objektov na Ravnah, Štorah in na Javorniku, pa 120 železarjev v delovnih oblekah. Gledalcem so se predstavile: Tovarna aluminija Kidričevo, IMPOL iz Slovenske Bistrice, mežiška topilnica, celjska cinkarna, ruška tovarna dušika, Tovarna organskih topil iz Celja. Potem je prišla na vrsto kovinska industrija, Tomos na primer: delavci in delavke na motorjih SG, različno obarvanih Colibrijih, skuterjih; izvenkrmni motorji za čolne, servisni avtomobili. Nato vozila Kombi, ki jih proizvaja IMViz Novega Mesta, pa šasija s prvo fazo tehnološkega procesa ljubljanske Avtomontaže. In spet zanimivost: maketa tovorne ladje Splošne plovbe iz Pirana, ki bo letos izdelala 14 ladij z nosilnostjo 127.000 ton. Za 12 metrov dolgo maketo je korakalo 40 mladih slušateljev pomorske šole v uniformah. Po krajšem premoru podoba težke industrije: Litostroj z ladijskim vijakom in vrsto pettonskih viličarjev, Indos z 2.5 tonskimi viličarji, mariborska Metalna, ki bo letos dvignila proizvodnjo na 6000 ton. In še Tovarna Emajlirane posode iz Celja s svojimi najnovejšimi proizvodi, TOPS s pisalnimi in razmnoževalnimi stroji. Potem revija gradbeništva: 200 gradbenih delavcev v belih, modrih in rjavih delovnih oblekah; gradbeni stroji, bagri, skreperji, izdelki iz salonita, montažne hišice, toplovodne in sanitarne naprave, žerjavi. Elektroindustrija, avtomatizacija: na kamionu je predstavila kranjska Iskra veliko maketo telefonskega aparata, ki ponazarja proizvodnjo tovarne: 300 tisoč telefonov, 1,450.000 električnih števcev… Nato 48 deklet v rumenem s tranzistorji Telekomunikacij, ki prenašajo prvomajski sprevod radia Ljubljane. In spet 48 deklet, ki nosijo v rokah merilneinstrumente, elektronske aparate itd. Nato dva kamiona s televizijsko snemalno aparaturo, 130 poštarjev s prvomajskimi zastavami. Aluminjast pajek v mreži: znak tekstilne industrije, za njim 160 študentov tekstilnih šol iz Kranja in Maribora v modrih, belih in rdečih oblekah. Nato velika revijatekstilnih podjetij ljubljanskega, celjskega in mariborskega bazena… 440 delavk in delavcev tekstilnih tovarn v novih vzorcih in krojih. Kranjska Sava je predstavila industrijo gume – proizvodnjo pnevmatik, potapljaških oblek, transportnih trakov. Za njimi kmetijstvo – včeraj in jutri, razvoj in napredek. Traktorji, plugi, brane, kultivatorji, kombajni, kosilnice in še in še. Nato pa: družbena dejavnost, vzgoja osnovnošolskih otrok in skrb zanje, telesnovzgojne in športne organizacije, Ljudska tehnika, Rdeči križ itd. Dolga, bogata in živahna je bila letošnja povorka. Iz zvočnikov so ves dan odmevale koračnice, na ulicah so plapolale zastave. (avtor fotografije: Danilo Škofič)

V razglednicah Ljubljane zasledila Urša Jurman prvomajski sprevod v Ljubljani iz leta kasneje (1961). Pajka so prevzele delavke MTT Maribor na Tamovem tovornajku. (foto: Danilo Škofic)

134. pajki Vič, Ljubljana

Stenski pajki, ki so bili podarjeni Društvu za domače raziskave in so končali na steni pred Čumnato, depandanso D kategorije alias pisarno DDR.

Hvala darovalcem!

DDR

133. pajek Cornedo Vicentino, Vincenza, Italija

Pajek ki nam ga je podaril Giovani Morbin, umetnik iz Corneda Vicentina ob priložnosti razstave Superficie Totale leta 2010. Pajek je ostanek industrijskega odlitka.

132. pajek smetišče Bukovžlak Celje

Na smetišču me zmeraj prime strast reševanja zavrženih stvari. Nikol ne veš, če ti še kaj kdaj prav ne pride, a ne? Al pa celo komu drugemu…
Pajek je iz zbirnega centra za odpadke Bukovžlak. Našla sem ga v lopi, kamor smetarji izločijo predmete, ki še niso čisto za stran. Morda si pa smetar, ki tam ločuje odpadke ni upal tvegati svoje sreče…

Pajek je bil najden decembra 2012, ko sva z Ireno Ašič iskali predmete za recikliranje za Viseče vrtove (platforma za okoljska vprašanja).

Andreja

131. Lego S’pajkanje

Pogled s potniškega vlaka na slovenska lego vikend hiška.

S ptičje perspektive: klopi in miza, rože, grm, smreka, pajek nad vrati, sekira in drva, zid na sosedovo stran.

Detajl z lastnikom vikenda.

Tudi v lego kockah je stenski pajek.

Novi lego paket slovenska vikend hiška sta izdelala Niko in oči.

130. pajki, Šlosart, Radomlje, Domžale

Ungoliant – železni pajek , Šlosart,  Rok Capuder in ekipa

 Eksperimentalna skulptura je bila izdelana z namenom spoznavanja tehnike izdelovanja in obnašanje materiala na izdelkih večjih dimenzij. Predvsem je pomembno, da je skulptura premična in hitro sestavljiva.

Ungoliant je fantazijsko bitje znotraj sveta J.J.R. Tolkiena, ki ima privzeto obliko ogromne pajkovke.

Tehnični podatki:
širina:      5 m
dolžina:   5 m
višina:     1,2 m
teža: 300 kg

Pajek je razstavljiv in pogosto uporabljen v pirotehničnih predstavah, kjer je nameščen na goreči pajkovi mreži narejeni iz žlebov po katerih se pretaka bencin.

Rok Capuder – Šlosart         www.shlosart.com

Proces izdelave unikatnih izdelkov Šlosartovcev od začetka do konca nastaja na podlagi domišlije in iznajdljivosti izdelovalcev, pri tem pa se uporabljajo kovaške, varilske in inštalacijske tehnike ter osnovna ključavničarska in kovaška orodja.

Pajki so Šlosartovcem ena izmed najpriljubljenejših tem. Izredno impozantna sta pajkovec in pajkovka na šanku v kevdru Sokolskega doma v Novem Mestu.

 

129. pajek, Šembije, Ilirska Bistrica

Šembije, naslikan križevec na mreži na fasadi balkona obitega z zobčastim opažem orientiran v pravo smer, z glavo navzdol vendar rahlo v levo .

128. pajek Ljubljana

Kroparski pajek na prodaj v starinarnici Carniola Antiqua na Trubarjevi v Ljubljani.

127. pajek, Meniška vas, Dolenjske toplice

Ob vhodnih vratih je pa z mreže pajek pobegnil.

126. pajek, Poljane, Rečica ob Savinji, Mozirje

Paintball Borseka nad Rečico ob Savinji.

125. pajek, Šebrelje, Cerkno

Med brskanjem po spletu sem naletel na fotografijo hiše s pajkom.

http://img.rtvslo.si/_up/upload/2012/11/05/64929829_padlo-drevo.jpg

Miha

Poplave 2012. Ponoči je v Šebreljah (Severna Primorska), zaradi močnega vetra na hišo padlo drevo. Nastala je gmotna škoda.

124. pajek, Izlake

Prispevek dijakinje srednje je šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Pajek je na hiši, odkar pomni. Bojda je star okoli 40 let.

123. pajek, Gaberje, Stara cinkarna, Celje

Brane Piano, Pajek na industrijski kulturni dediščini, Delo, 19.4.2012

122. Savski kej, Novi Beograd, (Beograd)

Pajek luč na splavu Andrea mia ob savi v Novem Beogradu. Pajek je na steni v restavraciji.

121. pajek, Škofi na Komenskem (Komen na Krasu)

Tale je iz Škofov na Komenskem (famozna Republika Škofi).
Naredil jo je gospodar (clovek pri dobrih 40-ih).

Darja

120. pajek, Metelkova (Ljubljana)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pajek ščiti stavbo Garaže v Metelkova mestu. Domislila sta si ga Edi Dobrilovič in Damijan Kracina. Pajka je izgotovil Edi Dobrilovič, rože samojedke pa Damijan Kracina. Nastalo leta 2011.

119. pajek, Grahovo ob Bači (Tolmin)

Pajek na fasadi gostilne na Grahovem ob Bači ,
Po besedah lastnika je pajek iz Krope, pri hiši je že več kot 30 let,
do letos je bil obešen v veži, danes pa je obnovljen obešen na fasadi.

Lp D

118.pajek, Spodnje Negonje (Rog. Slatina)

Pajek narejen leta 2011, ki ga je izgotovil kovinar Peter in ga obesil na gospodarsko poslopje poleg hiše v kateri stanuje. Primerek ima razpon nog preko 2m. Simbolična konotacija ni znana, je pa do sedaj največji zabeleženi primerek. Sprva je bil črne barve potem pa so ga prebarvali, ker se na temnem ozadju ni videl s ceste.

117. pajek, OŠ Majde Vrhovnik (Ljubljana)

V Ljubljani si pomagamo s spreji, kadar kovine ni pri roki.

116. pajek, Slovenske Konjice

Naš pajek si je novo gnezdo spletel na gospodarskem poslopju v Slovenskih Konjicah, že prej pa je kraljeval na fasadi prejšnje družinske hiše v drugi ulici. Leta 1976 je bil darilo prijateljev z Jesenic, ob vselitvi v hišo, prinašal naj bi srečo, mogoče je bil izdelan v Kropi. V novem okolju se dobro počuti, tukaj je več zelenja, družbo pa mu delajo okoliške sinice in vrabci, ki radi obiskujejo vrt.

Lep pozdrav, Sebastjan

115. pajka, Slovenska Bistrica

Foto: Amir Muratović

Pajka na hodniku občinske stavbe Občine Bistrice ob Sotli.

114. pajek, Male Rebrce (Ivančna Gorica)

Arijana in Marko sta med povratkom s špila ujela tega pajka.

> Dodogovor

> Male Rebrce na Wikipediji